Ce demokracijo razumemo dobesedno, potem imamo seveda v mislih neposredno demokracijo, torej sodelovanje ljudstva pri odlocitvah ‘države’ (vlade, državnega zbora in sveta), o vseh kljucnih stvareh, ki urejajo naše vsakdanje življenje.
Negativna energija demokracije
Pomembno je odlocanje predvsem o treh stvareh: o javnem proracunu, o politikah države oziroma predpisih in o razvojnih programih. Prvi so odlocno postavljeni izven dosega in vmešavanja neposredne demokracije. Ljudstvo recimo ne moremo odlocati o davcnem sistemu, se vmešavati v strukturo javnih izdatkov ali nasprotovati povecanju javnega dolga. Tukaj gre domnevno za tako nevtralna in tehnicno izvedbena vprašanja, da o njih nepoznavalcev menda ni kaj spraševati. O drugem, ki se nanaša na obvezno vkljucevanje javnosti v pripravo politik so naloge države dolocene le nacelno in nejasno ter primerno temu vecinoma ostanejo tudi (ne)izpolnjene. Vlada je za obravnavo v Državnem zboru nedavno pripravila predlog resolucije o normativni dejavnosti, ki se teh vprašanj loteva tako lahkotno in nedosledno, da bo priprava predpisov v vecjem delu brez dvoma še naprej ostala zunaj neposrednega vpliva volje javnosti. Tretje podrocje so razvojni programi in njihova priprava je še najbližje temu, kar bi v resnicno demokraticni ureditvi hoteli doseci. A tudi tukaj so prepreke demokraciji za državo, ki se ponaša z demokraticnim delovanjem, še naprej nespodobno visoke. O tem pricajo prigode, ki spremljajo pripravo nacionalnega energetskega programa in nam iz pticje perspektive razkrijejo odnos Vlade, Državnega zbora in Državnega sveta do neposredne demokracije v Sloveniji.
Med tremi ustanovami uveljavljanje neposredne demokracije na prvo mesto postavlja Državni svet. “Ena pomembnejših vlog, ki Državni svet postavlja med vidne institucije v državi, (je) njegova povezanost s civilno družbo«, preberemo na spletni strani. Svet je namrec »dostopen in odprt najširši javnosti, zato pozitivno vpliva na demokraticne procese v družbi«. Maja 2009 se je Državni svet v tem duhu odlocil uvesti spletni Forum kot obliko komunikacije in soodlocanja civilne družbe pri pomembnih državnih vprašanjih. Za zacetek so izbrali pet tem, o katerih naj bi bili sooceni razlicni predlogi in kriticni argumenti. Na osnovi posebne metode participacije civilne družbe in na osnovi evalvacije verjetnih ucinkov morebitnega sprejema razlicnih predlogov naj bi postopoma skušali doseci demokraticno vecino za najboljši predlog rešitve izpostavljenih vprašanj. Res hvalevredna zamisel.
Ena od petih izpostavljenih tem je bila tudi problematika obnove nacionalnega energetskega programa iz leta 2004. Verjetno je mnogim že odšel v pozabo februar 2004, ko je Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje organiziral javno predstavitev mnenj o takrat še predlogu programa. Med drugi je dogodek ostal v spominu po izjavi Janeza Kopaca, takratnega ministra za okolje, zadolženega za pripravo programa, da je predlog dokumenta tako prepricljivo dober, da ni pomembno, kaj o tem govorijo njegovi nasprotniki.
Pisec teh vrstic je takrat, kot kdo utegne uganiti tudi brez njegovega priznanja, prispeval pelin v cašo opojno. Menil je, da je program napisan všecno velikim podjetjem in v prid njihovim poslovnim interesom, mocno pa je zanemarjena previsoka energetska odvisnost BDP od energije, ki je primerjalno en izmed najslabših razvojnih indikatorjev Slovenije glede na EU. Program je uveljavil namero energetike vzdrževati visoko energetsko potratno, odvisno in strateškim tveganjem izpostavljeno prihodnost Slovenije. Alternativa takšni usmeritvi po mnenju energetikov ni samo nižja rast celotnega BDP in splošno nižja blaginja ampak tudi redukcije elektrike, pomanjkanje goriv in morda celo padec nazaj v srednji vek, ko še ni bilo energetikov, ki znajo harmonicno upravljati svet.
V preteklih letih smo v globalni energetiki doživeli pretrese, ki so posebej bolece odmevali v Sloveniji, in ki že sami zase ocenjujejo pravilnost takratnih usmeritev. Kako so se energetske vizije v petih letih uresnicile prica tudi nedavno objavljena ocena, ki jo je pripravil Inštitut Jožef Štefan. Porocilo ugotavlja, da je najvecja znacilnost programa neuresnicevanje zastavljenih nacrtov; cilji na podrocju obnovljivih virov so vzemimo doseženi le pet odstotno. Vzroki za neuresnicevanje programa kot celote po mnenju pripravljavcev študije sploh niso zunanji ampak so predvsem zacementirani v dokumentu samem, ker ni bil dobro premišljen in ni bil izvedbeno naravnan.
Tudi Urbanisticni inštitut je ravno letos objavil rezultate študije vpliva nacionalnega energetskega programa na teritorialno kohezijo Slovenije in ugotovil, ce poenostavim, da bi bilo iz njegovega naslova najbolj pošteno preprosto crtati in pozabiti besedico ‘nacionalni’, saj ocitno služi sam sebi in le tistim redkim obmocjem Slovenije, katerih usodo najbolj neposredno narekuje delovanje energetskih interesov.
Tako ni dvoma, da je obnovitev energetskega programa, za katero se je letos odlocilo pristojno ministrstvo (za gospodarstvo), nujna. Za uresnicitev te naloge je zadolžen njegov Direktorat za energijo. A glej ga zlomka, svet se res vrti, saj direktorat vodi ravno zgoraj omenjeni vizionar Janez Kopac. Ocitno so bile uslišane njegove prošnje, da bi dobil še eno priložnost dokazati se pri kreiranju nacionalne energetske politike.
Za vsak primer sem se sam raje veselil nenadejane priložnosti, ki jo je ponudil spletni Forum Državnega sveta za neposredno demokraticno razpravo o energetskem programu. Takšna razprava je dokaj malo verjetna, ker bi bila samo motnja procesu ‘strateškega usposabljanja’ protagonistov, ki ga izvaja Direktorat za energijo. Itak pa sami uslužbenci direktorata vedo povedati, da jih bolj zanima ‘kakšno mnenje ima o dilemah razvoja energetike Elektro Gorenjska kot vesoljna slovenska javnost’, nevladna pa prav posebej. Slednje je sicer prav debelo pretiravanje, saj je energetski resor vedno znal poskrbeti za svoje nevladne organizacije.
A pojdimo raje nazaj na spletni Forum. Ceprav je Državni svet vabilo za sodelovanje na spletnem Forumu poslal vsem ‘relevantnim’ (in celo nekaterim ‘irelevantnim’!) deležnikom na podrocju energetike, sta v dveh tednih zbiranja pripomb prispeli le dve, Zveze strojnih inženirjev Slovenije in Slovenskega društva evalvatorjev. Prvi opozarja predvsem na nestrokovnost priprave nacionalnega energetskega programa v tehnicno-tehnoloških pogledih. Jedro pobud drugega pa je opozarjanje na konflikt javnih interesov ter na nedemokraticnost postopka njegove priprave. Zato predlaga, naj se skrbništvo nad programom prenese na medresorsko telo v okviru katerega direktorat za energijo opravlja samo upravne in tehnicne naloge.
Kakorkoli že, karavana se zaradi tega demokraticno zamišljenega bevskanja ni dala zmotiti, njene poti vodijo pomembnejši cilji. Na zbrane pripombe zveze in društva ni bilo glasu niti od zadolženih za energetsko politiko v vladi, niti iz samega Državnega sveta. Prvo res ni moglo presenetiti, drugo pa je vsaj motece, glede na domnevno usodno povezanost Državnega sveta in civilne družbe. Dane pobude o energetskem programu so torej izpuhtele v nic. Dobesedno, saj je bil po podvprašanju ali Državni svet s Forumom misli resno, Forum kratko malo ‘zacasno umaknjen‘. Brez pojasnila ali zato, ker je šel morebiti administrator na pocitnice ali ker je kam odšla neposredna demokracija. Kritiki energetskega programa so jo v Državnem svetu vendarle odnesli malo bolje kot prej v Državnem zboru in z ministrom, saj so bili odpravljeni šele potem, ko so povedali svoje mnenje.
Tokrat se je torej tako ali drugace le potrdilo, da so nizki demokraticni standardi razprave o razvojnih dilemah države in sektorska pristranskost vladnih resorjev nadvse povezani lastnosti vodenja slovenske države. Neposredno sodelovanje javnosti pri odlocitvah oblasti o javnih zadevah je v veliki meri samo pripovedni okrasek. Tako lahko recemo le, da dokler bo imela demokracija negativno energijo, jo bo nedvomno imela tudi politika, ki bo vse težje opredelila nacionalni interes in bo za svoje pobude vse težje pridobila javno podporo. Brez sodelovanja ljudstva politiki ne bodo nikoli mogli delovati v smeri izpolnitve svojega osnovnega poslanstva – delati dobro za ljudi.
Bojan Radej
Za komentiranje clanka se poveži na razgledi.net; komentarji so lahko anonimni, na korektne prispevke bralk in bralcev bom odgovarjal.
Glej tudi clanek “Ekonomija ne mara demokracije?“ (maj 2010)
Oznake: slo