http://www.sdeval.si/knjige/ Najava izida knjige: “Kompleksna družba v radikalni sredini” (Bojan Radej, Mojca Golobič, Mirna Macur). Ljubljana: Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Spremna beseda Srečo Dragoš, v pripravi na izid jesen 2012.

Kaj je družbena kompleksnost? Avtorji odgovarjajo, da bomo v družbi lahko presegli sedanjo nemoč in občutek brezizhodnosti šele, ko bomo uspeli njene nove izzive opredeliti na nov način. V njihovem primeru kompleksno družbo na kompleksnen način. Trdijo, da so družbeni izivi samo zdijo nerešljivi, ker so napačno zastavljeni. Predlagajo drugačen pristop, ki ga imenujejo »sredinski«
Svojo zastavitev začnejo z opustitvijo koncepta somernosti, po katerem obstaja družbeni skupni imenovalec, na katerega lahko vedno prevedemo medsebojne razlike, ki se izražajo na posamični ravni – na primer z denarjem. Namesto tega uvedejo predpostavko nesomernosti, ki pravi, da takrat, ko gre za družbene pojave, ne smemo seštevati jabolk in hrušk. A to takoj sproži vprašanje ali je potem družbena integracija sploh še možna?
Svoj predmet obdelajo v petih praktičnih primerih: vrednotenju trajnostnih vplivov regionalnega programa Pomurja, vpliva nacionalnega eneregetskega programa na prostorsko kohezijo Slovenije, ocenjevanje odličnosti organizacij v javni upravi po CAF, prioretizacijo predlogov projektov socialne ekonomije in nazadnje o možnostih oblikovanja alternativne, protisistemske skupnosti.
Na koncu ponujajo spoznanje, da je v sredinski perspektivi prizadevanje za družbeno celovitost lahko le necelovito, ker obstajajo različni načini integriranja družbenih zadev, ki ustrezajo različnim načinom, na katere razumemo svojo vpetost v družbene procese in poleg tega tudi ideološkim razlikam pri reinterpretaciji njenih pomenov. Integracija, ravnovesje, kohezija, prioritetizacija, zagotavljanje odličnosti so le značilno različni pristopi, ki imajo v osnovi isti holistični cilj, vendar pa svoj problem povsem drugače razumejo in se ga samoniklo lotevajo. Celostno v družbi tako ni rezultat nobenega od teh celostnih prizadevanj posebej ampak se porodi šele kot sad nasprotujočih prizadevanj nekje na sredini med njimi.