Predstavljen je bil tudi potek dogovorov z ministrstvi za predstavitvene sestanke. Narocnice/ki Evalvatorskih novic bodo o zadevi sproti obvešcani. Vecino sestanka je bilo namenjeno pripravi opomnika za sestanke z vlado in ministrstvi. dr. Suzana Radovic Curin (Ministrstvo za kulturo, Upravna akademija) in dr. Macur (Fakulteta za uporabne družbene študije) sta posebej poudarili potrebo po motivacijskem ali predkomunikacijskem uvodu. Ostali diskutanti, ki so tudi prispevali k oblikovanju opomnika: mag. Jurij Bavdaž, Miha Burger, dr. Miran Mitar, dr. Pavle Gmeiner, Primož Zupan.
Naknadno smo prejeli diskusijo mag. Jurija Bavdaža, Kooperativa Rog: Sicer nisem iz vaše branže ampak iz kovinsko predelovalne, kjer sem bil direktor – torej izrazit praktik. Kako jaz vidim naloge tega društva evalvatorjev:
1. “pokazati” najenostavnejše vsem vidne “nelogicnosti”
a) narocila države : šlo je za vojaško povpraševanje. Ponudbo smo mi dali kot vsem ostalim kupcem na trgu, recimo 100 (ko so to zvedeli pri konkurenci, so me poklicali in rekli, ali ne vem, da gre za državo in da se dajejo tam tradicionalno 30% višje ponudbe? No pri javnem razpisu pa so cene še +30% so me poducili. Javni razpisi torej podražijo stroške države za 30% in to je treba pac priznati in povedati na glas – in … predlagati spremembo zakona tako, da bodo državna in vojaška narocila dosegala realne tržne cene.
b) Zdravstvo … zavarovalnica naroca in placa – zdravniki izvajajo narocila, po drugi strani pa ta-isti v zavarovalnici odlocajo o narocilih… vzpostavilo se je nelogicno ravnotežje, kjer zavodi ne konkurirajo med sabo s ceno in kvaliteto ampak z zgodovinsko pridobljenimi pozicijami in lobiranjem. Namesto da bi dali recimo Mb kliniki vec OBMP postopkov, ker je “cena” enega postopka 30% nižja, uspešnost postopkov pa 30% višja (t.j. vec kot pol cenejše zdravljenje), se nic ne spremeni. Tudi so hormonski postopki s stališca pacianeta popolnoma nepotrebni vendar se postopkov z naravnim ciklom skoraj ne dela, ker zavod pri malo povecanemu obsegu dela (govorimo o par procentih) zaslužijo manj. Tu je seveda kriva zavarovalnica, saj bi morala v tem primeru priznati višjo ceno. Vsaka “gospodinja” ve kje kupovati in tukaj kašne hude evaluacije niso potrebne razen zdrave pameti placnika oz. narocnika t.j Zavarovalnice.
c) Ucinki raznih CRMGjev, CNVOSjev, Japtijev,… so minimalni. Gospodarsko predstavništvo bi interesenti naredili sami za malo denarja, ce bi ga potrebovali in ce da država zraven recimo od 30% do 90%, kjer se osvaja nova tržišca. Vendar naj zadevo naredijo zainteresirani, ki bodo sistem morali ksneje prezeti in furati vecinoma z lastnimi sredstvi. Enako s programi za brezposelne… ucinkovitost programov je približno nic, ce gledamo s stališca brezposelnega. Tu bi veliko vecji “izplen” pomenile socialne kooperative, ki bi prevzele doloceno delo (vzdrževanje oz. aoutsourcing) od oz. za državno upravo.
d) pomoc brezposelnim s spodbujenjem socialnega podjetništva. Nihce si ne upa ugrizniti v kislo jabolko in povedat, da so potrebne davcne olajšave (na zacetku 0%) in nepovratne (brezpogojne) financne spodbude in da je potrebno v prvi fazi akumulirati kapital, da se je potem lahko vsaj malo konkurencen. Nezaposlenim je treba dajati vec let denar, da se samorganizirajo v kooperativah in jim po možnosti preko lastnih narocil preskrbeti delo. Tako se bo dejansko vplacana pomoc vrnila državi kot usluga.
e) Notarji, pravniki, uradniki, … Za majhno uslugo, veliko denarja in casa
f) ostali monopoli in nerealno visoke cene : dimnikarji, telefonija, politicne parlamentarne stranke, poslanci, …
2. O naši prihodnosti lahko recem takole cez palec (za moje podjetje pa je bila narejena natancna primerjalna študija), da bo, neupoštevajoc gospodarsko krizo, vsaj 30% delovnih mest v industriji ukinjenih, ker prinašajo izgubo. Na nivoju države to pomeni nad 200.000 ukinjenih delovnih mest, ki jih ne bodo nadomestila nova. Zato je potrebno izredno racionalizirati in poceniti državo, ker predstavljajo davki v podjetju strošek, (ki ga je možno korigirati samo z ukinjanjem neprofitabilnih delovnih mest. Tako je za moje podjetje pomenilo, da sem ob dvigu davkov na place za 1%, odpustil 0,7% delavcev, saj dviga stroškov nisem mogel prevaliti na cene, ce pa so kupci zahtevali 15% zmanjšanje cen). Drugi ukrep pa bi bil ustanavljanje socialnih kooperativ v lasti delavcev, kjer bi se brezposelni s pomocjo državnih narocil vrnili med delovno aktivne. LP, mag. Jurij Bavdaž l.r., jurij.bavdaz@gmail.com
Oznake: slo