Prispevek predlaga nov nacin sintezne obravnave “anti-sistemskih gibanj”, kakor je Wallerstein poimenoval grupacije kriticnih državljank in državljanov, ki se krepijo že vse od šestdesetih let in se zavzemajo za ne-sistemske nacine obravnave družbenih problemov kot anti-globalisti, zeleni, marginalizirane etnicne ali kulturne skupine, migranti, prekarni itn. ‘Ne-sistemsko’ ne pomeni nujno anarhicno ampak predvsem mimo obstojecih sistemskih mehanizmov in z nesistemskimi inštrumenti, saj je ravno dosedanja sistematika in nacin razmišljanja z državo oz. ‘Sistemom’ v centru postal vir težav, družbena nasprotja pa so le simptomi crno-bele redukcije družbenih nasprotij. Kaj ima to opraviti z evalvacijo javnih politik? Pravzaprav – veliko: vsaka evalvacija je vrednostna sodba in vsaka takšna ambicija je nujno povezana z izkljucevanjem vsega, kar ne sodi v zamišljeni koncept celote. Evalviranje si prizadeva za nevtralnost presoj vendar pa to ne zagotavlja, da bodo evalvacije lahko upoštevale mnenja vseh zainteresiranih ali prizadetih. Prav nasprotno, bolj kot se trudimo pojasniti kompleksne družbene pojave, ki so v bistvu nerazložljivi, tem bolj so naša spoznanja izkljucevalna. Zato se mora nevtralni evalvator zavedati izkljucevalnih posledic svojih ravnanj in mora razumeti procese, ki so do izkljucevanja privedli in tudi nacine njihove celostne obravnave – ki pa bo izkljucevalna za ‘Sistem’. Šele tako, sistemske in ne-sistemske pogledano z obeh strani izkljucevalne enacbe, lahko evalvator uravnovesi negativne posledice svojih sicer hvalevrednih prizadevanj.

 

Oznake: