V clanku, predvsem v prvem delu predstavi vire koncepta nesomernosti v delih Kuhna in Feyerabenda, ki sta idejo predstavila sicer loceno, vendar istocasno (1962) in sta vse odtlej vir obsežnih razprav zlasti v okviru filozofije znanosti. Kuh je kasneje v svojem sicer temeljnem delu Struktura znanstvene revolucije (Structure of scientific revolution, 1970) raziskoval nezmožnosti razlicnih teorij v razlicnih okvirih znanosti, da bi med sabo razvile enovito govorico univerzalne znanosti. Feyerabend je v delu Proti metodi (Against Method; 1975) napadel predvsem empiricisticni model znanosti. V drugem delu clanka predstavi trende razprav o ideji nesomernosti. Clanek zakljuci z razlago svoje ideje, da nesomernost ne pomeni nekomaptibilnosti znanja, saj razline teorije uproabljajo skupni referencni okvir, ki pa se ne spremina z variiranjem teorij in napredkom znanja. Predvsem prvi del clanka bo presojevalcem zanimiv za seznanitev s Kuhn-Feyerabendovim problemom nesomernosti. Branje je smiselno povezati s Feyerabendovo knjigo.
Clanek je dosegljiv tukaj.
Oznake: en