Prostorski posvet v DS (25II10) – Prispevek SDE
Vodenje države iz peskovnika
ZAPS se zahvaljujem za povabilo, naj v imenu SDE podam kratko razpravo na vprašanja, odprta v izjavi. Kot evalvator se bom osredotocil na samo en primer neodgovornega ravnanja s prostorom, ki se tice izogibanja MOP, da bi ovrednotil širše družbene vplive predloga Zakona o umešcanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor.
MOP namrec ni opravil in se izogiba vnaprejšnji presoji vplivov zakona na širšo družbo. Zakon bi moral skozi evalvacijo zaradi strateške narave predvidenih rešitev. Vrednotenje predlagatelju nalaga lani sprejeta Resolucija o normativni dejavnosti. Uradniki sicer pojasnjujejo, da presoje niso dolžni opraviti, ker še niso pripravljeni izvedbeni dokumenti za uresnicevanje dolocb Resolucije. Resnica je drugacna! Na MOP že vec let izvajajo celovite presoje vplivov (cetudi pretežno le na okolje) zato strateška presoja ne more biti zanje nekaj novega: razlika med strateško presojo okolja in prostora ni v metodi ampak v predmetu presoje, zanj pa so predlagatelji bolj pristojni kot tisti, ki bodo pisali navodila za izvajanje Resolucije. Ne glede nanjo, bi moral predlagatelj opraviti presojo že po 8. clenu Poslovnika vlade in v povezavi s priporocili Racunskega sodišca še iz leta 2007. Izogibanje presoji predloga zakona pomeni kršenje eticnega kodeksa, ki med drugim od javnih uslužbencev zahteva, da se izogibajo ravnanjem, ki bi zavezovali državo oziroma njene ustanove k obveznostim, ki so nedorecene, neizvedljive ali škodljive.
Vlada ravna, kot da je njej kršenje zakonov, kodeksov, priporocil in poslovnikov dovoljeno. V teh razmerah je zelo vprašljiva smiselnost sodelovanja javnosti in stroke pri pripravi vladnih predlogov. Dokler ne dosežemo, da uradniki sestopijo v službo ljudstva, si prenehajo prisvajati razlago javnega interesa, da postanejo strokovno kompetentni in verodostojni, dotlej je prizadevanje stroke in civilne družbe za izboljšanje zakonodaje in institucij države nesmiselno, ker vsako izboljšanje olajšuje aroganco samozadostne oblasti in torej vodi v poslabšanje za tiste, ki so že zdaj odrinjeni. Razmere so se tako poslabšale, da zdaj ni vec nujno izboljšati sistemskih ureditev ampak je najprej potrebno odpraviti predstavo, da lahko vladne službe javni interes po mili volji upravljajo s svojih peskovnikov.
V razmerah splošne diskreditacije prostorskega upravljanja v državi predvsem na najvišjih ravneh mora civilna družba postaviti ostrejše stališce, ki bo jasno izrazilo nezaupanje do oblasti. Izraža ga že sama izjava ZAPS, ki sporoca, da ne more vec prevzemati odgovornosti za procese v prostoru. Zato je skrb javnosti za kompetentno javno upravljanje na teh podrocjih nujna in pravzaprav edina preostala varovalka pred uradniškim razkosanjem slovenskega javnega interesa v vseh njegovih raznovrstnih pojavnostih.
Predlagam torej:
1. da se Zakon da v presojo širših družbenih ucinkov predvidenih ureditev in da se rezultati presoje predložijo v obravnavo Svetu za trajnostni razvoj (STR). Samo v informacijo: STR je namenjen obravnavi predlogov strateških programov države, ki se ticejo nacrtovanja naše skupne prihodnosti kot so krizna izhodna strategija, razvojno naravnani proracun ali zakonodaja, se že vec kot eno leto ni sestal. Blokada institucij neposredne demokracije vodi v delegitimizacijo vlade in s tem osnovnih predpogojev za sodelovalen odnos med oblastjo in javnostjo oz. stroko.
2. Udeležence razprave vabim, naj podprejo pobudo SDE za ustanovitev vladnega sveta za strateško vrednotenje politik, ki bo skrbel za sistemsko ureditev vrednotenja vladnih predlogov (zakonov, programov, proracuna); za to si v SDE prizadevamo že eno leto ampak smo doslej naleteli le na aroganco Generalnega sekretariata Vlade.
3. ZAPS predlagam pripravo skupne izjave o nezaupnici vodilnim uradnikom ali uradnicam na podrocju urejanja prostora v Sloveniji zaradi njihovega ogrožanja javnih interesov, kršenja resolucije o normativni dejavnosti, neodzivnosti na ugotovitve Racunskega sodišca, kršenje poslovnika vlade in eticnega kodeksa javnih uradnikov.
Bojan Radej, SDE – Slovensko društvo evalvatorjev (http://www.sdeval.si)
Oznake: slo