Poročilo s 1. regionalnega srečanja evalvatorjev zahodnega Balkana, Sarajevo, 27. september 2013 (objava za medije).
Povezovanje vizij na zahodnem Balkanu
Ocenjevanje vladnih dosežkov je izziv, na katerega odgovarjajo evalvatorji učinkov javnih politik, ločeno od politik in nevtralno. V Sloveniji je ocenjevanje učinkov politik po osamosvojitvi v veliki meri zamrlo, zadnje desetletje pa oživlja v povezavi z zahtevami Evropske unije. Ta namreč od prejemnic sredstev iz njenih podpornih skladov zahteva dokazati dosežke porabe sredstev že v trenutku načrtovanja, včasih pa tudi med izvedbo in po zaključku financiranih projektov.
Vrednotenje politik je resda predpisano tudi v postopku priprave predpisov, za katere je treba oceniti najprej uspešnost na ciljnem področju ukrepanja nato pa tudi sinergijo, ali je nek ukrep uglašen z nepovezanimi ukrepi – preprosto zato, da levi roki preprečijo rušiti to, kar uspejo zgraditi z desnico. Obveznost ugotavljanja vplivov na širšo družbo je predpisana vsem vladnim službam, ko vlagajo gradiva v obravnavo Vladi. Torej vse lepo in prav, če bi le zahteve predpisov o obveznosti vrednotenja učinkov ukrepov ne bile sistematično kršene. Na to je večkrat opozorilo Računsko sodišče, več let na to opozarja Center nevladnih organizacij Slovenije in nenazadnje tudi sama stanovska organizacija, Slovensko društvo evalvatorjev.
Slednje si od svoje ustanovitve leta 2008 prizadeva, kot je zapisal njegov član, dr. Darko Štrajn, za novo kulturo vrednotenja. Društvo si razen kritike vladnih praks na drugi strani prizadeva, da bi vrednotenje politik postalo kar se da uporabno za nosilce vladnih ukrepov. Večkrat so že opozorili na ugotovitve odmevnih študij, da je prevladujoči način vrednotenja zaradi neprimernih postopkov zelo vprašljiv in malo uporaben, tako da je praktično kar 60-80% opravljenih študij neuporabnih in nesmiselnih. V društvu so zato razvili nekatere rešitve, ki so mednarodno predstavljene in jih zdaj že uporabljajo nekatere vladne službe tudi v drugih državah, poleg tega pa so njihove rešitve priznan znanstveni dosežek in se uporabljajo pri študiju na več raznorodnih fakultetah.
Zaradi majhnosti Slovenije in še dodatno zaradi zadušenosti vrednotenja politik je društvo že dlje časa iskalo možnosti delovanja tudi v tesnejši povezavi s podobnimi društvi v tujini. Prve izkušnje so bile slabe. V mednarodnem prostoru prevladuje zahodnjaška doktrina vrednotenja politik, ki je pod močnim vplivom anglosaške prakse. V njihovem svetu pa veljajo le veliki in to, kako oni vidijo, kaj je problem. Zato je društvo priložnosti za povezovanje naprej iskalo v vzhodni Evropi, kar pa se doslej tudi ni obneslo, saj so razdalje prevelike, geografsko in jezikovno, da bi jih lahko uspešno premagali z omejenimi zmogljivosti majhnega, prostovoljnega društva.
Tako je jeseni leta 2012 v načrte društva kot mana z neba prišla novica, da so v Sarajevu ustanovili svoje društvo evalvatorjev. Že oktobra 2012 sta se društvi na slovensko pobudo sestali v Ljubljani in sklenili, da si bosta skupaj prizadevali za oblikovanje regionalne mreže na območju nekdanje Jugoslavije. Srečna naključja tisto jesen niso skoparila z darovi, saj je bil kot naročeno objavljen še razpis mednarodne organizacije za sodelovanje v vrednotenju (IOCE iz Kanade) za finančno podporo okrepitvi sodelovanja med nacionalnimi evalvacijskimi društvi (sic!). Slovensko društvo je z bošnjaškim pripravilo projektni predlog in z njim na razpisu uspelo. To je vizijam povezovanja dalo prosto pot in jim omogočilo, da se jih lotijo ambiciozno.
Prvi rezultati so medtem že na dlani. Oblikovali so regionalno e-poštno listo evalvatorjev, ki po prvem krogu sestavljanja šteje skoraj dvesto članov, tudi več pomembnih ustanov. Zaživelo je glasilo mreže, ki člane obvešča o delovanju in o pomembnih informacijah, na primer odprtih evalvacijskih razpisih. Zdaj pa so se člani mreže odločili, da bodo na spletu odprli še lastni forum, da se bodo lahko povezali neposredno. V mrežo sta se vključili tudi medtem oblikovani evalvacijski skupnosti iz Srbije. V Črni gori in Makedoniji so se oglasili posameznice in posamezniki, ki so že prevzeli odgovornost zasnovati evalvacijske skupnosti v svojih državah. S Hrvaškimi evalvatorji pa so tudi že vzpostavljeni stiki in Slovensko društvo si prizadeva tudi tam zasnovati jedro bodoče evalvacijske skupnosti.
Največji dosežek regionalne mreže evalvatorjev pa je nedvomno prvo srečanje njenih članov, ki se je ravno pred dnevi odvilo v Sarajevu. Najpomembnejši dosežek srečanja je bil sklep, da se zaenkrat v koordinaciji Slovenskega društva oblikuje regionalna mreža evalvatorjev, ki se bo povezala z drugimi mednarodnimi evalvacijskimi mrežami. Na naslednjem srečanju, napovedali so ga za konec januarja 2014 v Ljubljani, bodo sprejeli vizijo svojega delovanja in načrt dela do leta 2015. Ljubljansko srečanje Mreže bo v prvem delu namenjeno sestanku predstavnikov nacionalnih evalvacijskih skupnosti, v drugem pa srečanju članov regionalne mreže s slovenskimi evalvatorji in s slovenskimi ustanovami, ki se zanimajo za vrednotenje politik. Že sarajevsko srečanje je postreglo s presenečenjem, ko se je pokazalo, da bi slovenske vladne ustanove, konkretno Ministrstvo za zunanje zadeve, lahko primerjalno poceni izrabilo potenciale izobraževanja evalvatorjev, ki ga v Sarajevu organizira BHEVAL po svetovno priznanem programu IPDET.
Bojan Radej, Slovensko društvo evalvatorjev
Oznake: cro | srb