Povzetek: Znanost je posvečena ločevanju resnice od laži, zato so iz nje vrednotne presoje o tem, kaj je dobro, izgnane v prid zagotavljanju nepristranskosti. Tako niso redke situacije, zlasti v družbenih proučevanjih, ki so prepojene z vrednotami, ko je gola resnica nekoga nesprejemljiva s stališča tega, kar nekdo drug visoko ceni.
Izziv spoznavanja sveta v njegovi objektivnosti danes ni več razsvetljensko ločevati med resnico in mistiko ali lažjo, saj je civilizacijsko gledano resnica zmagala. Izziv je kako povezati v jedru nezdružljive resnice, ki so utemeljene na nezdružljivih sistemih vrednot. Vzemimo, nezdružljivosti ekonomskih dejstev z ekološkimi ali socialnimi ni mogoče razrešiti niti v okviru univerzalnega sistema vrednot, na katerih je utemeljena ekološka, niti socialna, niti ekonomska paradigma znanosti.
Sedanje razmere naraščajoče družbene kompleksnosti so post-normalne, post-razsvetljenske, kar zahteva celovitejšo matriko spoznavanja sveta od matrik post/modernega razumevanja. Izgrajena mora biti na spoznanju, da je to, kar je predhodno znanstvenemu delovanju in to, čemur rezultati znanosti služijo, vendarle neločljivo povezano z vrednotenjem. Tako kot je filozofija predhodnica znanosti, ko ji zariše njene ontološke in epistemološke okvire, je vrednotenje proces, ki nasprotujoča znanstvena spoznanja umesti v integralnem razmerju do sveta. Zato za proučevanje kompleksne družbe predlagamo hibridni spoznavni postopek, ki ga imenujemo ‘vrednotenje-znanost’.
Oznake: slo