V juniju 2024 je MNVP pričel s pripravo in izvedbo strokovnih pogovorov, katerih namen je obravnavati neustrezno stanje prostorskega načrtovanja v Sloveniji in podati predloge ter rešitve za izboljšanja tega stanja. Spodaj podpisani pozdravljam zamisel o tovrstnih srečanjih, saj so vsekakor potrebna.
V zvezi s prvim strokovnim srečanjem »Kam je zašlo prostorsko načrtovanje?« (4. junij 2024, Ljubljana) sem se najprej zamislil nad naslovom tega srečanja. Ustreznejši bi se namreč po mojem mnenju glasil »Kam so odgovorni in pristojni pripeljali prostorsko načrtovanje v Republiki Sloveniji?«. Prostorsko načrtovanje namreč ni kar samo od sebe (nekam) zašlo, pač pa so njegov dandanašnji položaj, vloga in vpliv rezultat zavestnega, ne/transparentnega, ciljno usmerjenega delovanja (deloma tudi pomanjkljivega delovanja ali celo nedelovanja) teh in drugih organiziranih subjektov iz raznih družbenih podsistemov v okoliščinah aktualnega ustavnega, zakonskega in družbeno-ekonomskega reda v RS.
Organizatorju in udeležencem/kam zadevnih strokovnih srečanj namenjam zlasti svojo naslednjo sintezno ugotovitev v zvezi s prostorskim načrtovanjem (planiranjem), urbanizmom in regionalnim planiranjem v ‘deželi na sončni strani Alp’. V prejšnji samoupravno socialistični družbeno-ekonomski ureditvi (SFRJ, SRS – primat družbene lastnine) je bila odločevalska moč na področju prostorskega načrtovanja ipd. v glavnem v rokah (A) nosilcev političnih in republiško/državno- ter občinsko upravnih funkcij in (B) strokovnjakov, v sedanji družbeno-ekonomski ureditvi (za katero v Ustavi RS sicer ni poimenovanja; gre za kapitalistično ureditev – primat zasebne lastnine) pa je odločevalska moč v rokah (A) nosilcev političnih in državno- ter občinsko upravnih funkcij in (C) imetnikov ter upravljalcev kapitala. Vloga subjekta (B), tj. strokovnjakov oz. celotnega ‘strokovnega sistema’ se je po letu 1991 precej zmanjšala, vloga (Č) javnosti pa je v večini primerov priprave prostorskih aktov (ostala) bolj ali manj formalna oz. manj vplivna.
Opozoril o stanju prostorskega načrtovanja v Sloveniji je bilo v vrsti preteklih let kar nekaj. Med novejšimi teksti na to temo velja izpostaviti sestavek dr. Janeza Marušiča in intervju z Leonom Kobetičem. Dostopna sta na naslednjih spletnih povezavah:
Krajinski arhitekt in upokojeni profesor dr. Marušič v svojem sestavku za časnik Dnevnik (maj 2024) navaja slabosti prostorskega načrtovanja v Sloveniji in vzroke zanje. Uvodoma omenja neustrezno izbrane lokacije za posamezne dejavnosti oz. konkretne pomembnejše objekte, nestrokovnost, odsotnost interdisciplinarnega pristopa, organizacijske in postopkovne slabosti, sektorske monopole nad ‘prostorskimi rezervati’, samovoljo … predvsem pa problematizira subjektivni, ‘umetniški’ pristop v urejanju prostora in se za razliko od njega zavzema za racionalnega, na merilih utemeljenega in argumentiranega ter verificiranega s strani zainteresiranih javnosti. Izpostavlja pomen dobrega, podatkovno podprtega poznavanja prostora in računalniško izpeljanih ter okoljevarstveno usmerjenih analiz in vrednotenj prostora. Zavzema se za skupno dobro v prostoru in za ponovno uveljavitev širših družbenih interesov napram danes preveč poudarjenim partikularnim interesov.
Leon Kobetič, direktor prostorsko načrtovalskega podjetja Locus d.o.o., v obsežnem intervjuju za revijo Glas gospodarstva (maj 2024) poznavalsko prikaže stanje, probleme in možne rešitve za celoten sistem urejanja prostora v Sloveniji. Pri tem loči med pravnim in dejanskim stanjem in opozarja na očitne razlike med njima. Ugotavlja velike slabosti na področju prostorskega načrtovanja (necelovitost, fragmentiranost, parcialni interesi, primat sektorskega pristopa), kot krovno posledico tega pa neustrezno vlogo in pomen prostorskega načrtovanja v družbi. Takšno stanje vodi med drugim do stalnih problemov pri umeščanju investicij v prostor. Procesi usklajevanja med različnimi interesi v prostoru niso ne učinkoviti ne dovolj kratki. Za pomembne prostorske akte so zadolžene občine, ki pa nimajo dovolj finančnih, kadrovskih in drugih kapacitet za izvajanje te naloge. Področje stavbnih zemljišč ni dovolj pravno in strokovno obvladano, predvsem pa ne ustrezno regulirano z vidika cen stavbnih zemljišč in preprečevanja špekulacij. Pripravo prostorskih aktov bremeni med drugim neučinkovitost nekaterih državnih resorjev in neurejenost usklajevanja vseh sodelujočih deležnikov. Tudi zato bi država morala postaviti učinkovit sistemski okvir, sestavljen in primernih predpisov, organizacije, kadrov in denarnih sredstev za pripravo, izvajanje in spremljanje prostorskega načrtovanja. Kobetič izpostavlja problem nezaupanja v družbi in v okviru tega nezaupanja v strokovnost ter verodostojnost pristojnih. Problematizira tudi manko regionalnega planiranja in pomanjkljivo izvedbo sprejetih prostorskih načrtov. K slednjemu botruje zlasti odsotnost učinkovitega sistema ukrepov zemljiške politike in v okviru tega odsotnost davka na nepremičnine.
Poleg tekstov dr. J. Marušiča in L. Kobetiča velja opozoriti tudi na poročilo z javnega pogovora »Poti in stranpoti participativne priprave razvojnih dokumentov« (SDE, december 2022; na voljo na spletni strani: https://www.sdeval.si/2022/12/23/poti-in-stranpoti-participativne-priprave-razvojnih-dokumentov/). V zadevnem poročilu se uvodne navedbe nanašajo na razlikovanje med sistemskim (normativnim, znanstvenim, analitičnim) in posvetovalnim (participativnim) postopkom priprave razvojnih dokumentov. Kot iztočnica za pogovor je bila podana podmena, da primeren, tj. evalvacijski postopek vključuje navzkrižno uporabo obeh prej navedenih postopkov. Uvodne diskusijske prispevke so podali Bojan Radej (razvojno programiranje v razmerah visoke negotovosti), Samo Jereb (revizija projekta Leader) in Jože Kos Grabar (mednarodni projekt o načrtovanju mest prihodnosti v južni in jugovzhodni Evropi). Razprava po diskusijskih prispevkih se je vrtela okoli dejavnikov (ne)kakovosti priprave razvojnih dokumentov in dejavnikov (ne)kakovosti samega participativnega procesa. Podane so bile tudi izkušnje o sodelovanju ‘uradnih’, državno sofinanciranih NVO in avtonomnih NVO v participativnih procesih.
Organizatorju srečanj “Pogovori stroke” želim plodne razprave in zaključke v smislu ‘zadeti žebljico na glavico’.
Jože Kos Grabar, univ. dipl. inž. geod.
pooblaščeni prostorski načrtovalec, ustanovni član SDE in DUPPS
Oznake: slo