Statut

Na podlagi Zakona o društvih (ULRS, 61/06, Zdru-1) so ustanovitelji na ustanovnem zboru dne 7. januar 2008 sprejeli sklep o ustanovitvi društva Slovensko društvo evalvatorjev in sprejel naslednji

STATUT

I. SPLOŠNE DOLOCBE
1.clen
1.1 Slovensko društvo evalvatorjev (v nadaljevanju ‘društvo’; v angleškem prevodu Slovenian Evaluators’ Association) je ustanovljeno na podlagi Ustanovne izjave z vizijo afirmiranja nepristranskega vrednotenja raznovrstnih fenomenov in ucinkov delovanj družbe (ex-post, ex-ante), ki pripomorejo k uravnoteženemu in integriranemu napredku družbe in posameznikov.
1.2 Društvo deluje kot platforma civilne družbe neodvisnih strokovnjakov s širokim profilom, potrebnim za doseganje sinergijskih ucinkov vrednotenja družbenih pojavov (projektov, programov…), kar naj bi pripomoglo k razvoju trajnostne družbe.
1.3 Društvo je prostovoljno, osebno, nepridobitno združenje fizicnih oseb, ki se poklicno ukvarjajo ali so kako drugace povezane zlasti z vrednotenjem na raznih podrocjih javnih politik, programov in projektov v šolstvu, zdravstvu, prostorskih in okoljskih zadevah ali z drugimi podrocji vrednotenja (v nadaljnjem besedilu ‘vrednotenjem’).
1.4 Vse opredelitve v tem statutu, ki so navedene v moškem spolu, so mišljene v ženskem in moškem spolu enako.

2.clen
2.1 Sedež društva je Kardeljeva plošcad 17, (Inštitut za ekonomska raziskovanja c/o) 1000 Ljubljana, Slovenija.

3.clen
Društvo ima štampiljko z napisom: ‘Slovensko društvo evalvatorjev, Kardeljeva plošcad 17, 1000 Ljubljana’.

4.clen
4.1 Društvo deluje na obmocju celotne Slovenije in EU.
4.2 Društvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami, ki prispevajo k razvoju njegove in sorodnih dejavnosti. Društvo lahko deluje samostojno ali se vclani v sorodne domace in mednarodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje.
4.3 Sorodne so vsaj organizacije z naslednjih podrocij: programiranje, strateško planiranje in komuniciranje, razvojno napovedovanje, urejanje prostora in krajine, revizorstvo, monitoring, obvladovanje kakovosti in druga sorodna podrocja.

5.clen
5.1 Delo društva in njegovih organov je javno. Društvo svoje clane obvešca po elektronski pošti in na spletni strani društva.
5.2 Društvo splošno javnost obvešca o svojem delu tako, da obvešca medije, omogoci javnost plenarnih srecanj društva, pripravlja javne dogodke, novinarske konference, na svoje seje lahko posebej vabi neclane, ustanove, organizacije ter javne medije.
5.3 Za zagotovitev javnosti dela in dajanje tocnih informacij o delu društva so odgovorni clani, katere v ta namen neposredno doloci obcni zbor, ali upravni odbor ali drugi organi društva.

II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA
6.clen
6.1 Osnovni namen društva je spodbujanje vrednotenja raznovrstnih javnih dejavnosti in njihovih ucinkov.
6.2 Društvo si prizadeva prispevati k razvoju metod, postopkov, teorij, zavedanja in kulture vrednotenja.
6.3 Društvo se zavzema za uveljavitev norme, da so vse pomembnejše javne odlocitve predhodno ovrednotene po teoretsko in metodološko konsistentnih postopkih in v duhu metodološkega pluralizma. Zahteva pluralnosti je posledica spoznanj o kompleksni naravi javnih fenomenov, ki so predmet vrednotenja.
6.4 Društvo se zavzema za nepristranskost vrednotenja.

7.clen
7.1 Društvo deluje v komisijah, projektno in mrežno. Nujne skupne naloge in programsko koordinacijo opravlja tajnik društva.
7.2. Društvo ima stalne komisije za kodeks in standarde, za vrednotenje in študijsko komisijo.
7.2.1 Komisija za kodeks in standarde pripravi, tolmaci, spreminja in uveljavlja kodeks evalvatorjev ter osnovne standarde vrednotenja.
7.2.2 Komisija za vrednotenje presoja strokovne in procesne ustreznosti po programu dela izbranih reprezentativnih evalvacijskih porocil kot o razvoju, stanju okolja, socialnem in clovekovem razvoju, o delu vlade ipd. Takšno meta-vrednotenje zajema tako presojo ustreznosti uporabljenih metod kot presojo ustreznosti formalnega postopka vrednotenja, glede na priporocene standarde vrednotenja.
7.2.3 Študijska komisija študijsko, raziskovalno in izobraževalno podpira osnovno dejavnost društva.
7.3. Društvo deluje tudi projektno. Lahko opravlja vrednotenje za zunanje uporabnike, dokler temeljno spoštuje kodeks in standarde društva.
7.4. Do sprejema kodeksa in standardov vrednotenja, se smiselno uporabljajo dolocbe kodeksa in standardov INFOREGIO (http://www.evalsed.info/ in ‘The Guide – Evaluation and socio-economic development’, http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.htm).

III. CLANSTVO
8.clen
8.1 Clan društva lahko postane oseba, ki se aktivno ukvarja z vrednotenjem ali je kako drugace pri svojem delu povezana s tem podrocjem.
8.2 Clanstvo v društvu je prostovoljno. Kdor želi postati clan, mora predložiti izpolnjeno pristopno izjavo, poravnati clanske obveznosti iz naslova clanarine in vpisnine. Sklep o sprejemu v clanstvo sprejme Upravni odbor.
8.3 Ustanovni clan postane clan društva s podpisom Ustanovne listine in predložitvijo pristopne izjave do zacetka ustanovne seje.
8.4 Vsak clan deluje vsaj v eni od stalnih komisij društva.
8.5 Pod enakimi pogoji lahko postane clan društva tudi tuj državljan.
8.6 Društvo lahko osnuje študentski oddelek, clanstvo v njem ni placljivo.

9.clen
9.1 Društvo ima lahko tudi castne clane.
9.2 Naziv castnega clana lahko dobi kdo, ki ima posebne zasluge pri uveljavljanju vrednot, ki jih zagovarja društvo ali na tesno povezanih sorodnih podrocij. Naziv castnega clana podeljuje obcni zbor na predlog upravnega odbora. Oseba, ki se ji podeli naziv castnega clana, nima pravice odlocanja, ce ni clan društva.
9.3 Društvo ima lahko tudi podporne clane.
9.4 Podporni clan postane oseba, ki izpolni predpisani obrazec in placa letni znesek podpore društvu. Podporni clan prejema redne informacije o delovanju društva in je vabljen na prireditve ter dogodke v organizaciji društva, nima pa pravice odlocanja v društvenih organih.

10.clen
Pravice clanov so, da:
– volijo in so izvoljeni v organe društva,
– sodelujejo pri delu in soodlocajo v organih društva,
– dajejo predloge organom društva o delu in izpolnjevanju nalog,
– uresnicujejo svoje osebne interese na podrocju dejavnosti društva,
– so seznanjeni s programom in poslovanjem društva ter njegovim financno materialnim poslovanjem.
– se predstavljajo kot clani društva tudi kadar delujejo v svojem imenu, vendar so v takšnih primerih zavezani vrednotam, ki jih zagovarja društvo.

11.clen
Dolžnosti clanov so, da:
– spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva,
– samoiniciativno, samo-organizirano in konstruktivno sodelujejo pri uresnicevanju ciljev in nalog društva,
– posredujejo in izmenjujejo informacije o zadevah, pomembnih za delovanje društva,
– se izpopolnjujejo v dejavnostih društva in prenašajo svoje izkušnje in znanje na druge clane,
– skrbijo za sredstva, s katerimi razpolaga društvo ter z njimi vestno ravnajo kot dober gospodar,
– redno placujejo clanarino v višini, ki jo doloci obcni zbor društva, do 15. januarja za tekoce leto,
– delujejo vsaj v eni stalni komisiji društva.
– varujejo ugled društva.

12.clen
12.1 Pravice in dolžnosti clanov so castne. Za svoje delo v društvu clani ne prejemajo placila.
12.2 V upravicenih primerih tajnik pripravi in izvede povrnitev materialnih stroškov in avtorskih pravic clanu društva po sklepu upravnega odbora.

13.clen
Društvo lahko sklepa pogodbe za izvedbo posebnih del s strokovnjaki s podrocja dejavnosti društva ali upravnega podrocja. Strokovni sodelavec je lahko tudi clan društva.

14.clen
Clani društva so upraviceni do povrnitve stroškov, ki jih imajo pri opravljanju namena in nalog društva, katere je odobril upravni odbor ali komisije društva. Na podlagi predložene dokumentacije, se stroški povrnejo ob spoštovanju dolocil veljavne zakonodaje.

15.clen
Clanstvo v društvu preneha:
– zaradi neplacila clanarine, s sklepom upravnega odbora;
– s prostovoljnim izstopom, na podlagi pisne izjave, posredovane tajniku.
– z izkljucitvijo po sklepu razsodišca s sklepom.
– ce postane clan opravilno nesposoben.

16.clen
Clana se izkljuci iz društva, ce grobo krši pravice in dolžnosti naštete v 10. in 11. clenu tega statuta.

17.clen
O pritožbah zoper sklepe razsodišca dokoncno odloci obcni zbor društva.

IV. ORGANI DRUŠTVA
18.clen
Organi društva so:
– obcni zbor,
– upravni odbor,
– predsednik
– tajnik
– nadzornik,
– razsodišce,
– stalne in druge komisije.

OBCNI ZBOR
19.clen
19.1 Obcni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi clani društva.
19.2 Obcni zbor je lahko redni in izredni. Redni obcni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno. Izredni obcni zbor se sklice po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornika ali na zahtevo vec kot ene tretjine (1/3) clanov.
19.3 Upravni odbor je dolžan sklicati izredni obcni zbor v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Ce upravni odbor izrednega obcnega zbora ne sklice v predpisanem roku, ga sklice predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni obcni zbor sklepa le o zadevi za katero je bil sklican in ne more obravnavati zadev s podrocja nalog rednega obcnega zbora.

20.clen
20.1 O sklicu obcnega zbora in predloženim dnevnim redom s pripadajoco dokumentacijo morajo biti clani društva seznanjeni najmanj 14 dni pred sklicem.
20.2 Obcni zbor je sklepcen, ce je prisotnih vec kot polovica clanov. Ce obcni zbor ni sklepcen, se zasedanje odloži za 15 minut. Po preteku tega casa je obcni zbor sklepcen, ce je prisotnih najmanj 20% vseh clanov.
20.3 Obcni zbor sprejema sklepe z vecino glasov navzocih clanov. Za spremembo statuta, najem posojil, ustanovitev zveze društev, pripojitev k drugemu društvo, spojitev v drugo društvo, ali prenehanje delovanja društva, je potrebna dvotretjinska (2/3) vecina.
20.4 Glasovanje je praviloma tajno, lahko pa se clani na samem zasedanju odlocajo za javni nacin glasovanja. Volitve organov so tajne.
20.5 Ko se glasuje o razrešitvi organov društva, ne morejo o tem glasovati clani organov, ki jih obcni zbor razrešuje.

21.clen
21.1 Naloge rednega obcnega zbora:
– sklepa o dnevnem redu,
– sprejema temeljne in druge splošne akte društva ter zastopnika,
– sprejema program dela društva,
– ustanavlja in ukinja komisije društva,
– sprejema financni nacrt in zakljucni racun,
– voli in razrešuje organe društva ter predsednike treh stalnih komisij;
– odloca o višini vpisnine in clanarine ter o višini letnega zneska podpore društvu za podporne clane društva,
– odloca o nakupu ali prodaji premicnega in nepremicnega premoženja društva, po predhodnem soglasju nadzornika,
– odloca o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornika in razsodišca,
– sprejme in spreminja društveni kodeks in standarde vrednotenja;
– odloca o povezovanju z drugimi sorodnimi organizacijami in o vkljucevanju vanje,
– dokoncno odloca o izkljucitvi clana iz društva,
– odloca o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in clani v skladu z namenom in cilji društva,
– sklepa o prenehanju društva.
21.2 Posamezni predlogi za razpravo na obcnemu zboru morajo biti v pisni obliki poslani upravnemu odboru najmanj 6 dni pred sklicem obcnega zbora.
21.3 O delu obcnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, predsedujoci, in en overitelj zapisnika.

UPRAVNI ODBOR
22.clen
22.1 Upravni odbor je izvršilni organ obcnega zbora, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnicna in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema obcnima zboroma.
22.2 Upravni odbor je za svoje delo odgovoren predsedniku, ta pa obcnemu zboru.
22.3 Upravni odbor šteje 5 stalnih clanov. Sestavljajo ga predsednik, tajnik, predsedniki treh stalnih komisij društva. Poleg tega ima upravni odbor tudi nestalne clane, ki so vodje projektov in v njegovem delu sodelujejo v okviru projektnih nalog ter nimajo glasovalne pravice.
22.4 Predsednik upravnega odbora je hkrati predsednik in zastopnik društva.
22.5 Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar vsaj dvakrat letno.
22.6 Upravni odbor o rezultatih svojega dela redno obvešca nadzornika in obcni zbor društva.
22.7 Mandatna doba voljenih clanov upravnega odbora je 2 (dve) leti in so lahko veckrat zaporedoma izvoljeni.

23.clen
Naloge upravnega odbora so:
– sklicuje obcni zbor,
– pripravlja gradivo za obcni zbor,
– skrbi za izvrševanje programa dela društva,
– pripravlja predloge temeljnih aktov društva in sprejema izvedbene predpise;
– pripravi predlog financnega plana in zakljucnega racuna,
– upravlja s premoženjem društva,
– ustanavlja in ukinja projekte društva,
– sestavi letni program dejavnosti,
– imenuje osebe, potrebne za delovanje društva, ter vršilce dolžnosti funkcij v društvu za cas do sklica obcnega zbora;
– izbere banko, v kateri bo društvo imelo svoj transakcijski racun;
– uresnicuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži obcni zbor.

24.clen
24.1 Upravni odbor deluje na sejah, ki jih v dogovoru s predsednikom sklicuje tajnik društva, ki v casu odsotnosti predsednika opravlja funkcijo namestnika predsednika društva, ce predsednik sam ne doloci koga drugega za svojega namestnika.
24.2 Upravni odbor je sklepcen, ce je na seji navzocih vec kot polovica clanov. Ce upravni odbor ni sklepcen, se zasedanje odloži za 15 minut. Po preteku tega casa je upravni odbor sklepcen, ce sta prisotna najmanj dva clana, kolikor ni s tem statutom doloceno, da se sklepi sprejemajo drugace.
24.3 Upravni odbor lahko odloca korespondencno (dopisno), vendar je v tem primeru za sklepcnost potrebno zagotoviti vsaj polovicno udeležbo clanov.
24.4 Upravni odbor za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije in doloca projekte, doloci njihove naloge in vodenje.
24.5 Naloge clanov odbora, ki so predsedniki stalnih komisij, so:
– sklicujejo seje komisije, pripravljajo gradiva za seje komisije,
– usmerjajo delo komisije in v njenem okviru skrbijo za izvrševanje programa dela društva,
– aktivno delujejo v upravnem odboru.
24.6 Predsedniki komisij in vodje projektov o delu sproti porocajo upravnemu odboru.

25.clen
25.1 Za izvajanje zaokroženih nalog, ki niso stalne, društvo deluje projektno. Projekt ima svojega vodjo, ki ga imenuje upravni odbor.
25.2 Projekte je treba izvajati v duhu kodeksa, standardov ter dobre prakse na podrocju vrednotenja.

26.clen
Mrežno delovanje društva se zagotavlja z pošiljanjem sporocil na elektronsko poštni seznam društva s strani kateregakoli clana, s sodelovanjem clanov v mrežnih razpravah in s spletno stranjo društva, ki ima svojega urednika, ki ga doloci upravni odbor.

NADZORNIK
27.clen
27.1 Nadzornik spremlja delo organov društva ter opravlja nadzor nad financnim in materialnim poslovanjem društva kot tudi komisij in projektov društva. Nadzornik najmanj enkrat letno poroca obcnemu zboru, kateremu odgovarja za svoje delo.
27.2 Nadzornika izvoli obcni zbor. Nadzornik ne more biti hkrati clan upravnega odbora. Nadzornik lahko sodeluje na sejah organov društva, v komisijah in sekcijah, ne more pa na njih odlocati. Nadzornik prejme zapisnike s sej upravnega odbora društva.
27.3 Mandat nadzornika je 2 (dve) leti in je lahko veckrat zaporedoma izvoljen.

RAZSODIŠCE
28.clen
28.1 Predsednika razsodišca voli obcni zbor za dobo 2 (dve) leti.
28.2 Razsodišce se sproži na predlog organov društva ali treh clanov društva.
28.3 Razsodišce se sestaja po potrebi in zaseda v obliki triclanskega senata. Predsednik senata izbere še dva neodvisna clana senata za vsako predmetno obravnavo posebej.
28.4 Razsodišce vodi postopke in izreka ukrepe na predlog vodje.
28.5 Gradivo za seje razsodišca pripravi vodja.
28.6 Seje razsodišca so javne.
28.7 Razsodišce je sklepcno, ce sta navzoca vsaj dva njegova clana. Veljavne sklepe sprejema z vecino glasov, oziroma s soglasjem, ce ne zaseda v popolni zasedbi.

29.clen
29.1 Zadeve, ki jih obravnava razsodišce, so naslednje:
– kršitve dolocb statuta,
– povzrocanje materialne in druge škode društvu ali clanom društva,
– financno nepravilno poslovanje v društvu ali povezano z delovanjem društva,
– unicenje ali predrugacenje listin v društvu ali v povezavi z delovanjem društva,
– nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu,
– neizvrševanje sklepov organov društva,
– opustitev izvajanja funkcij v društvu brez opravicenih razlogov,
– dejanja, ki škodujejo ugledu društva.
29.2 O kršitvah eticnega kodeksa odloca komisija za eticni kodeks.

30.clen
30.1 Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku razsodišce izrece, so:
– opustitev primera,
– poravnava,
– opomin,
– javni opomin,
– izkljucitev.
30.2 Zoper sklep razsodišca, ima prizadeti pravico pritožbe na obcni zbor kot drugostopenjski organ.
30.3 Zoper sklep razsodišca o izkljucitvi clana zaradi nedejavnosti ali neplacevanja clanarine pritožba ni možna.

PREDSEDNIK
31.clen
31.1 Predsednik zastopa in predstavlja društvo.
31.2 Predsednik društva lahko hkrati opravlja tudi druge zadolžitve, razen nadzorne. Izvoli ga obcni zbor društva. Mandat predsednika je 2 (dve) leti in je lahko veckrat zaporedoma izvoljen.
31.3 Predsednik je odgovoren za delovanje društva. Za svoje delo je odgovoren obcnemu zboru in je svoje delovanje na poziv dolžan pojasnjevati upravnemu odboru in nadzorniku.

TAJNIK
32.clen
32.1 Tajnik po nalogu upravnega odbora opravlja administrativno tehnicne, financno materialne in kljucne organizacijske naloge, pripravlja gradivo za obcni zbor in za seje upravnega odbora, vodi evidenco clanov ter vodi knjigo premoženja društva. Zadolžen je za usklajevanje tekocih dejavnosti društva.
32.2 Mandat tajnika je od enega do štirih let, kakor je doloceno ob izvolitvi in je lahko veckrat zaporedoma izvoljen.
32.3 Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru.

33.clen
Dokler v društvo ni vclanjenih do vkljucno 30 clanov, ki so vplacali clanarino v polnem znesku, društvo lahko deluje s poenostavljeno upravno strukturo in brez spletne strani. V takšnem primeru sestavljata upravni odbor samo predsednik in tajnik. Hkrati opravljata tudi vlogo razsodišca.

V. FINANCNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA
34.clen
Prihodki društva so lahko:
– vpisnina in clanarina;
– letni zneski podpore društvu s strani podpornih clanov;
– prihodki od del, opravljenih s prostovoljnim delom clanov;
– darila in volila;
– prejemki, doseženi z izobraževanjem in izvajanjem tecajev;
– namenski prejemki za realizacijo projektov;
– dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic,
– dohodek iz pridobitne dejavnosti društva;
– prispevki sponzorjev in donatorjev;
– javna sredstva, npr. pridobljena preko razpisov;
– drugi viri.

35.clen
35.1 Pod pogoji, ki jih za opravljanje posamezne dejavnosti doloca zakon, društvo neposredno opravlja naslednje pridobitne dejavnosti s podrocja dejavnosti društva:
– izobraževalni programi s podrocja dejavnosti društva;
– seminarji s podrocja dejavnosti društva;
– zalozniška dejavnost s podrocja dejavnosti društva;
– strokovna certificiranja;
– opravljanja evalvacijskih storitev.
35.2 Drustvo bo naloge na pridobitni podlagi opravljalo v skladu z dolocbo 25. clena ZDru-1 kot dopolnilno dejavnost svoji osnovni dejavnosti in le v obsegu, ki je potreben za uresnicevanje namena in ciljev ter za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

36.clen
Društvo ima lahko tudi sponzorje. Sponzorji so lahko fizicne ali pravne osebe, ki društvu materialno, moralno ali kako drugace pomagajo. Sponzorji lahko sodelujejo in razpravljajo na sejah obcnega zbora, nimajo pa pravice odlocanja.

37.clen
Ce društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove clane je nicna.

38.clen
Društvo razpolaga s financnimi sredstvi v skladu s programom, porocilom za preteklo leto in letnimi financnim nacrtom za tekoce leto, katere sprejme obcni zbor praviloma v prvem trimesecju tekocega leta. Na rednem obcnem zboru clani vsako leto obravnavajo in na podlagi porocil nadzornika, komisij, upravnega odbora, predsednika in tajnika društva sprejemajo zakljucni racun ter porocilo in predlog financnega nacrta za tekoce leto.

39.clen
39.1 Financne in materialne listine podpisujeta predsednik ali po pooblastilu predsednika tajnik društva.
39.2 Financno in materialno poslovanje mora biti v skladu z racunovodskimi standardi za društva in na tem podrocju veljavnimi predpisi. Društvo je dolžno v zakonsko dolocenem roku predložiti financno porocilo za preteklo leto.
39.3 Tajnik vodi financno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o financno materialnem poslovanju in veljavno zakonodajo.
39.4 Financno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega racuna pri banki ali drugi organizaciji, pooblašceni za placilni promet ali drugi financni organizaciji v skladu z veljavno zakonodajo.

40.clen
40.1 Delo tajnika je javno.
40.2 Vsak clan ima pravico vpogleda v financno in materialno stanje in poslovanje društva. Revizijo poslovanja med letom lahko zahteva upravni odbor ali cetrtina clanov.
40.3 Za pomoc pri urejanju financno materialnih zadev lahko društvo, skladno z veljavno zakonodajo, najame financnega strokovnjaka.

41.clen
41.1 Društvo ima lahko premicno in nepremicno premoženje, ki je kot last društva vpisana v inventurno knjigo.
41.2 Premoženje se lahko kupi ali proda le na podlagi sklepa obcnega zbora, po predhodnem soglasju nadzornika.

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA
42.clen
42.1 Društvo lahko preneha:
– s sklepom obcnega zbora,
– po zakonu.
42.2 Ce v primeru prenehanja društva obcni zbor ne sklene drugace, premoženje društva preide med sredstva Univerze v Ljubljani.
42.3 Proracunska sredstva se vrnejo proracunu.

43.clen
V skladu s tem statutom ima društvo še najmanj naslednje akte:
– Pravilnik o financno materialnem poslovanju,
– Eticni kodeks evalvatorjev.

44.clen
Ta statut je sprejel ustanovni zbor dne 7. januar 2008 in zacne veljati, ko ga potrdi upravni organ.

Ljubljana, 7. januar 2008

Oznake: slo