Kako zagotoviti nevtralnost vrednotenja procesov, kjer se križajo nasprotna hotenja in pogledi? Se mora vrednotenje bolj osredotočiti na vključevanja ali kolektivno racionalnost?
Novi Delovni zvezek Slovenskega društva evalvatorjev z naslovom Inclusive or Rational Participatory Evaluation? (B. Radej) ponuja nove odgovore na ta vprašanja in odpira razpravo o tem, kako preseči zakoreninjene zmote nekaterih uveljavljenih pristopov. Študijo motivira porazna ugotovitev, na kateri je zgrajena Globalna Evalvacijska Agenda (EvalPartners, IOCE, 2025), ki ugotavlja, da “Vrednotenje še vedno pretežno služi preverjanju odgovornosti do financerjev, namesto da bi naslavljalo potrebe ljudi.“
Koordinate dogodka: Torek, 22. april 2025, 13.30h, Fakulteta za socialno delo, Topniška ulica 31, Ljubljana (Predavalnica 2, vhodna avla)
Avtor bo raziskal:
✅ Zmoteuveljavljenih metod participativnega vrednotenja: Most Significant Change, Causal Mapping, SenseMaker in Outcome Harvesting.
✅ Kako zagotavljati nepristranskost kolektivnega odločanja s stališča njegove vključevalnosti?
✅ Kaj prinašata nova koncepta ‘prazne sredine’ in ‘slepovidnega vrednotenja‘ kot alternativa obstoječim praksam?
Dogodek je organiziran v okviru redne letne dejavnosti SDE in je za udeleženke in udeležence brezplačen. Soorganizatorja dogodka sta Fakulteta za socialno delo in Biotehniška fakulteta – Oddelek za krajinsko arhitekturo.
Pridružite se nam pri razpravi o vprašanjih, ki presegajo tradicionalne okvire in odpirajo nove poti za participativno vrednotenje!
Prijava udeležbe na sdeval@siol.net.
Povzetek Delovnega zvezka: Prispevek raziskuje probleme zagotavljanja nevtralnosti participativnega vrednotenja učinkov kompleksnih političnih intervencij. Obravnava štiri uveljavljene pristope – Most Significant Change, Causal Mapping, SenseMaker in Outcome Harvesting. Njihova nevtralnost je ocenjena glede na prispevek k socialni vključenosti in kolektivni racionalnosti. Prva temelji na učinkovitem upravljanju pristranskosti v participativnih procesih, medtem ko je druga odvisna od sposobnosti agregacije prispevkov udeležencev na kolektivni ravni. Prispevek ugotavlja, da orodja poskušajo pristranskost zatirati ali se ji izogniti, namesto da bi jo produktivno izrabile. Poleg tega bodisi zavračajo sintezo posamičnih prispevkov, bodisi jih pretirano posplošujejo. Predlagan je nov pristop k participativnemu vrednotenju kompleksnih intervencij, ki ga uokvirja inovativni koncept ‘prazne sredine’. Tak pristop je inkluziven, ker vrednoti nedoločene probleme nedoločeno oziroma ‘slepovidno’. Kolektivno je racionalen, ker posamične prispevke agregira na meta raven namesto na makro raven vrednotenja, ki veliko bolje povzame kolektivne interese.
Delovni zvezek SDE let XVII/1(Dec 2024), 41 str.,
Prosojnice:
Fotografije iz prezentacije (avtor Jože Kos Grabar):
Oznake: slo