SDE je civilna platforma neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj s širokim profilom za doseganje sinergijskih ucinkov vrednotenja za trajnostni napredek skupnosti.
1. Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Poročilo k obravnavi Pobude Civilne iniciative Braslovče za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega dela odseka tretje razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1
2. Poročilo o pobudi za vmesno evalvacijo severnega dela 3. Razvojne osi, Civilna iniviativa Braslovče
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na podlagi 20. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) pripravila naslednje
P o r o č i l o
k obravnavi Pobude Civilne iniciative Braslovče za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega dela odseka tretje razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 52. seji 30. junija 2010 obravnavala Pobudo Civilne iniciative Braslovče za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega dela odseka tretje razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1.
Predstavniki Civilne iniciative Braslovče so ob predstavitvi pobude za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega dela tretje razvojne osi poudarili, da že tri leta opozarjajo Ministrstvo za okolje in prostor na neustrezno umestitev hitre ceste Velenje – Šentrupert (varianta F2). Po njihovem mnenju varianta F2 ni ustrezna iz regionalnega vidika (ne povezuje regionalnih središč), prometnega vidika (med vsemi variantami je prav F2 prometno najmanj učinkovita in ne rešuje prometne obremenjenosti na relaciji med Velenjem in Celjem, na drugi strani pa bo po mnenju nekaterih strokovnjakov treba cesto Velenje – Arja vas v naslednjih 15 letih nadgraditi v štiripasovnico), ekonomskega vidika (F2 je zaradi gradnje treh predorov na geološko zahtevnem terenu dražja za 144 mio evrov od variante F6, ki povezuje Velenje z Celjem preko Arje vasi in jo zagovarjajo) in trajnostnega vidika (trasa poteka preko kmetijskih zemljišč 1. kategorije). Njihov očitek je, da študija podjetja Urbis o izboru najboljše variante ni strokovna in temelji na neustrezni metodi vrednotenja variantnih rešitev, katere rezultat je izbira najustreznejše variantne rešitve Velenje – Šentrupert, ki je v primerjavi z varianto F6 (Velenje – Arja vas) bistveno bolj oddaljena od Celja kot tretjega največjega suburbanega območja v Sloveniji. Njihovo vrednotenje variant F2 in F6 je s prostorskega, funkcionalnega, prometno – ekonomskega in varstvenega vidika objektivnejše. Z varstvenega oziroma trajnostnega vidika je nedopustno, da bi z gradnjo variante F2 uničili 100 ha prvovrstnih kmetijskih zemljišč za pridelavo hmelja, ki po mnenju strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije sodijo med 5 % najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Gozdovi pokrivajo cca 60% slovenskega ozemlja, mi pa načrtujemo traso od Velenja do Šentruperta ob robu gozdov in preko najboljših kmetijskih zemljišč, ob tem pa pozabljamo na vedno nižjo samooskrbo s hrano (padla pod 50%). Civilna iniciativa Braslovče predlaga varianto F6 s priključkom na avtocesto pri Arji vasi, saj bi s to traso povezali dve regionalni središči, je cenejša, s trajnostnega vidika primernejša in jo zaradi prometa tudi potrebujemo.
Po njihovem mnenju z vidika prometne učinkovitosti ni nobene vsebinske razlike med variantno rešitvijo F 2 in optimizirano varianto F2-2 (poteka ob železnici).
Župan Občine Braslovčeje poudaril, da se Občinski svet Občine Braslovče pridružuje argumentom Civilne iniciative Braslovče in ne podpira variante F2 in pričakuje, da bodo pripravljavci državnega prostorskega načrta v izogib kasnejšim zapletom poiskali ustreznejšo rešitev. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja optimizirano varianto F2-2, vendar ostaja vprašanje vrednotenja variantnih rešitev odprto.
Predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, DDC, Ministrstva za promet in DARS so pojasnili, da se je pripravljavec državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med avstrijsko in hrvaško mejo zaradi pomembnosti te prometne povezave odločil za poseben postopek, v katerega je vključil javnost že na začetku, čeprav Zakon o prostorskem načrtovanju tega ne predvideva. Leta 2006 je podjetje Omega Consult d.o.o pripravilo študijo variant s prostorskega, gradbeno-tehničnega, ekonomskega in okoljskega vidika, ki je ni mogoče primerjati s študijo umeščanja trase v prostor. Leta 2008 je bila varianta trase F2 predstavljena občinam in na podlagi vseh mnenj in pripomb nosilcev urejanja prostora in zainteresirane javnosti so pripravili optimiziran predlog najustreznejše variantne rešitve F2-2, ki teče po pobočju Gore Oljke in v najmanjši možni meri poteka preko najboljših kmetijskih zemljišč. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da ocenjevanje sprejemljivosti variantne rešitve z okoljskega vidika ne vključuje le varstva kmetijskih zemljišč, temveč tudi Nature 2000, vodovarstvenih območij, kulturne dediščine, poleg tega pa je okoljski vidik eden od štirih (prostorski, gradbeno-tehnični, prometno – ekonomski in okoljski) vidikov vrednotenja in medsebojne primerjave variant.
Kot najustreznejša variantna rešitev je F2-2- predmet državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo. V študiji variant podjetja Urbis je uporabljena predpisana metodologija sprejemljivosti variantnih rešitev. Prometno – ekonomski elaborat podjetja Omega Consult, v katerem je bilo opredeljenih 40 kombinacij variant, ki so bile medsebojno primerjane in vrednotene, je pokazal, da je varianta F2 učinkovitejša od F6. Izpostavljeno je bilo, da ne moremo ocenjevati le posameznih odsekov (npr. samo odsek Velenje – Šentrupert), ampak je treba zaradi povezljivosti posameznih odsekov tretje razvojne osi gledati tudi najustreznejše variantne predloge drugih odsekov (npr. navezavo na Mislinjsko dolino).
Razlika v investicijski vrednosti navedenih variantnih rešitev je 44 mio evrov in ne 144 mio evrov, ne glede na to, pa ne smemo gledati projekta le z vidika stroškov, ampak tudi koristi uporabnikov (interno stopnjo donosnosti)
Optimiziran predlog najustreznejše variantne rešitve je najboljša možna osnova za pripravo podrobnih strokovnih podlag in dopolnjenih osnutkov državnih prostorskih načrtov, s katerimi se nadaljuje umeščanje severnega dela tretje razvojne osi v prostor.
Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pojasnil, da so leta 2006 podali smernice in kasneje dopolnjene smernice, leta 2007 stališče ter leta 2009 ugotovili, da optimizirana variantna rešitev še zmeraj poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih in zato po njihovem mnenju tak poseg ni sprejemljiv. Predlagali so variantne rešitve in priključitev hitre ceste na avtocesto A1 pri Arji vasi, s čimer bi se izognili posegom na najboljših kmetijskih zemljiščih. Predlagana najustreznejša variantna rešitev posega na cca 16 ha najboljših kmetijskih zemljišč z visokim vodnim potencialom, medtem ko bi trasa s priključkom pri Arji vasi potekala preko cca 1,7 ha navedenih zemljišč.
Po opravljeni razpravi je komisija sprejela naslednje sklepe:
1. Komisija se je seznanilasPobudo Civilne iniciative Braslovče za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega dela odseka tretje razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1.
2. Komisija ugotavlja, da Civilna iniciativa Braslovče in Občina Braslovče nasprotujeta izbrani najustreznejši variantni rešitvi F2 oziroma optimizirani variantni rešitvi F2-2 s priključkom na avtocesto A1 pri Šentrupertu in z argumenti občanov, strokovnjakov, recenzorjev in revidentov pozivajo k ponovnemu in doslednejšemu vrednotenju variantnih rešitev s prometnega, okoljskega, ekonomskega in gradbenega vidika.
3. Komisija ocenjuje, da je umeščanje trase v prostor strokovno zelo zahteven postopek, ki je obenem zaradi interesov različnih družbenih skupin (prebivalci, gospodarstvo) tudi občutljiv. Po mnenju komisije z realizacijo projekta tretje razvojne osi ne moremo rešiti vseh razvojno-prometnih potreb tega območja, vendar pa je nujno upoštevati vse vidike, ki bodo prinesli optimalno rešitev, še posebej družbeno sprejemljivost. Zato komisija pričakuje, da se odločitve sprejemajo na podlagi strokovne in objektivne metodologije vrednotenja variant v postopku umeščanja prometne infrastrukture v prostor ter pri nadaljnji optimizaciji poteka trase na odseku med Velenjem in avtocesto A1 Šentilj – Koper v največji možni meri upošteva stališče lokalnega prebivalstva.
4. Z vidika trajnostnega razvoja in prehranske varnosti komisija opozarja na nujnost učinkovitejšega varstva kmetijskih zemljišč, še posebej 1. kategorije, saj smo v preteklosti prav zaradi gradnje prometne infrastrukture, ki je predvsem sledila ekonomski upravičenosti, trajno izgubili najboljša kmetijska zemljišča. V povezavi s stališčem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano komisija pričakuje, da se bo v primeru izbire najustreznejše povezave Velenja na avtocesto A1 težilo k varovanju kmetijskih zemljišč, še posebej najboljših.
5. Komisija predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo, v sodelovanju z drugimi odgovornimi resorji, preuči očitke in predloge Civilne iniciative Braslovče in se do njih pisno opredeli.
Poročilo o pobudi za vmesno evalvacijo severnega dela 3. Razvojne osi.
Civilna iniviativa Braslovče je 18.5.2010 na Dars, Državni zbor, Državni svet, Računsko sodišče RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor, Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve naslovila pobudo za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega odseka 3. Razvojne osi med Velenjem in avtocesto A1.
Namen pobude za evalvacijo je bil
preveriti skladnost s cilji 3RO (povezave regionalnih centrov, možnost javnega transporta…),
preveriti skladnost z zavezujočimi državnimi akti (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Alpska konvencija),
preveriti racionalnost rešitve z večih vidikov (hitrost izvedbe, ekonomsko upravičenost te trase in vpliv na javni dolg, vpliv na bodočo pozidavo…).
Civilna iniciativa skupaj s podporniki pobude, med katerimi so tudi Regionalna gospodarska zbornica Celje, Regionalna razvojna agencija Celje, Društvo Evalvatorjev Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Juteks in drugi, namreč opozarja na:
Regionalni potek
Neskladnost s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ker 3RO ne povezuje regionalnih centrov Celje in Velenje.
Prometna učinkovitost
Nezadostna prometna učinkovitost daljinskega prometa, ker ne povezuje regionalnih poselitvenih centrov. Druge trase bolje razbremenjujejo daljinski promet v regiji.
Ekonomski vidik
Višja investicijska cena, ki kar za dvainpolkrat (2.5-krat!) oz. 140 milijonov € presega druge možne, je prevelika in predlagana trasa je tudi premalo rentabilna.
Trajnostni vidik
Predlagana trasa kljub optimizacijam uničuje veliko strnjenih prvokategornih kmetijskih površin, ki nam jih na državnem merilu primanjkuje.
Izmed devetih naslovnikov so odgovore poslali iz treh služb, od tega je bilo samo pismo državnega sveta namenjeno podpori evalvacije, saj je bila sklicana seja na to temo.
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 52. seji, dne 30. Junija 2010, obravnavala pobudo civilne iniciative Braslovče za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega odseka tretje razvoje osi med Velenjem in avtocesto A1.
Predstavniki Civilne iniciative Braslovčeso ob predstavitvi pobude za vmesno evalvacijo postopka umeščanja severnega dela tretje razvojne osi poudarili, da že tri leta opozarjajo Ministrstvo za okolje in prostor na neustrezno umestitev hitre ceste Velenje – Šentrupert (varianta F2). Po njihovem mnenju varianta F2 ni ustrezna iz regionalnega vidika (ne povezuje 3. in 5. največjega mesta v Sloveniji, Celja in Velenja. F2 se od vseh variant celo najbolj odmika od Celja proti zahodu s čimer bo za uporabnike med tema dvema centroma neuporabna), prometnega vidika (med vsemi variantami je prav F2 prometno najmanj učinkovita in ne rešuje prometne obremenjenosti na relaciji med Velenjem in Celjem kjer potekajo velike dnevne migracije – slabih 20.000 vozil dnevno, na drugi strani pa bo po mnenju uradnega izdelovalca prometne študije -Omega Consult- treba cesto Velenje – Arja vas kljub izgradnji variante F2 v naslednjih 15 letih nadgraditi v štiripasovnico), ekonomskega vidika (F2 je zaradi gradnje treh predorov na geološko zahtevnem terenu dražja za najmanj 140 mio evrov od variante F6, je daljša od F6 in poteka ob in preko ugrezninskega območja Rudnika Velenje), in trajnostnega vidika (trasa poteka preko kmetijskih zemljišč 1. kategorije, med njimi tudi preko zemljišč, ki spadajo med 5 % najkvalitetnejši tal za kmetijsko pridelavo v Sloveniji. Varianta F2 bi pri tem neposredno uničila 16 ha teh zemljišč, medtem ko bi F6 uničila zgolj 1,7 ha omenjenih zemljišč. Posredno pa bi izgradnja variante F2 zaradi vplivnega območja in drobljenja strnjenih kmetijskih površin pomenila uničenja cca. 100 ha kmetijskih zemljišč prve kategorije).
Iniciativa naročniku in izvajalcu očita tudi, da študija podjetja Urbis o izboru najboljše variante ni strokovna in temelji na neustrezni metodi vrednotenja variantnih rešitev, katere rezultat je izbira najustreznejše variantne rešitve Velenje – Šentrupert. Predstavniki iniciative so opozorili na neustrezno obtežitev kazalnikov, zaradi česar je bilo onemogočeno ločevanje bistvenejših kazalnikov od manj bistvenih oziroma je bila onemogočena ustrezna strokovna presoja. V konkretnem primeru vrednotenja pomeni to, da je bilo uničenje rekreacijskega območja ovrednoteno z enako oceno kot izgradnja treh tunelov, ali uničenja kmetijskih površin prve kategorije. Očitek je bil podan tudi na neustrezen »rezultat« vrednotenja, kateri je bil seštevek vseh vrednostnih točk (ocen).
Sklep / komentar
V sklepi Komisija ocenjuje, da je umeščanje trase v prostor strokovno zelo zahteven postopek, ki je obenem zaradi interesov različnih družbenih skupin (prebivalci, gospodarstvo) tudi občutljiv.
Po mnenju komisije z realizacijo projekta tretje razvojne osi ne moremo rešiti vseh razvojno-prometnih potreb tega območja, vendar pa je nujno upoštevati vse vidike, ki bodo prinesli optimalno rešitev, še posebej družbeno sprejemljivost. Zato komisija pričakuje, da se odločitve sprejemajo na podlagi strokovne in objektivne metodologije vrednotenja variant v postopku umeščanja prometne infrastrukture v prostor ter pri nadaljnji optimizaciji poteka trase na odseku med Velenjem in avtocesto A1 Šentilj – Koper v največji možni meri upošteva stališče lokalnega prebivalstva.
Z vidika trajnostnega razvoja in prehranske varnosti komisija opozarja na nujnost učinkovitejšega varstva kmetijskih zemljišč, še posebej 1. kategorije, saj smo v preteklosti prav zaradi gradnje prometne infrastrukture, ki je predvsem sledila ekonomski upravičenosti, trajno izgubili najboljša kmetijska zemljišča. V povezavi s stališčem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano komisija pričakuje, da se bo v primeru izbire najustreznejše povezave Velenja na avtocesto A1 težilo k varovanju kmetijskih zemljišč, še posebej najboljših.
Komisija predlaga, da Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi postopek priprave državnega prostorskega načrta za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z Republiko Avstrijo, v sodelovanju z drugimi odgovornimi resorji, preuči očitke in predloge Civilne iniciative Braslovče in se do njih pisno opredeli.
Informiranje, upoštevanje oz. argumentirano soočenje z dejstvi, kjer se stališča vsebinsko objektivizirajo, je nujni sestavni del umeščanja, zato je Civilna iniciativa Braslovče zadovoljna s povabilom v Državni svet na izmenjavo mnenj.
Ni pa zadovoljna s podcenjevalnim pristopom javnih uslužbencev, ki z govorjenjem o formalnih postopkih in optimizacijah zavračajo potrebnost celovite evalvacije tega velikega in dragega javnega projekta. Organizirana javnost si zato želi pozitivnejši odnos do njihovega delovanja, ker imajo iskreno željo po izboljšanju projekta za vse državljane.