Revizija Računskega sodišča ugotavlja, da so predlagatelji predpisov pri izpolnjevanju svojih obveznosti vrednotenja v času 2006-2011 le nizko uspešni.
Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo
1. Glede vključevanja javnosti: pri 45,7 odstotka pregledanih predlogov zakonov ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil predpisani rok za sodelovanje javnosti pri pripravi zakona upoštevan, v 21,7 odstotka rok ni bil upoštevan. To pomeni, da je bil rok upoštevan le pri 32,6 odstotka preverjenih predlogov zakonov.
2. Glede ocene navedli oceno finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva: v 61,7 odstotka primerih predlagatelji navedli, da naj zakon ne bi imel finančnih posledic. Primerjava zneskov ocen finančnih posledic v posameznih delih postopka sprejemanja zakona je pokazala, da so se finančne posledice spreminjale pri 17,6 odstotka preverjenih predlogih zakonov.
3. Pri vrednotenju drugih posledic predlagatelji pri 4,6 odstotka predlogih zakonov niso opredelili drugih posledic, pri 54,2 odstotka predlogih zakonov so predlagatelji opredelili, da zakon nima predvidenih drugih posledic, pri 26,1 odstotka predlogih zakonov so druge posledice opredelili le okvirno, le pri 15 odstotkih predlogov zakonov pa so druge posledice podrobneje opredelili.
2. Glede ocene navedli oceno finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva: v 61,7 odstotka primerih predlagatelji navedli, da naj zakon ne bi imel finančnih posledic. Primerjava zneskov ocen finančnih posledic v posameznih delih postopka sprejemanja zakona je pokazala, da so se finančne posledice spreminjale pri 17,6 odstotka preverjenih predlogih zakonov.
3. Pri vrednotenju drugih posledic predlagatelji pri 4,6 odstotka predlogih zakonov niso opredelili drugih posledic, pri 54,2 odstotka predlogih zakonov so predlagatelji opredelili, da zakon nima predvidenih drugih posledic, pri 26,1 odstotka predlogih zakonov so druge posledice opredelili le okvirno, le pri 15 odstotkih predlogov zakonov pa so druge posledice podrobneje opredelili.
Tako je vlada na področju, kjer ima največ pristojnosti in vpliva na to, kako se zadev lotiti – namreč pri pripravi predpisov -, samo 15-30% uspešnost (oziroma je 70-85% neuspešna). Zato je ključno, da so ostali subjekti v državi uspešni, to je odločilno za vzdrževanje neuspešnih elit, saj drugače ne bi mogli imeti svoje države. Implementacijski deficit nas je že v 90ih letih stal 1,5% BDP letno – gospodarstvo bi moralo rasti po več kot toliko samo, da bi realno ostali na istem.
Pred leti smo Računsko sodišče opozorili, na nejasnost vrednotenja “drugih učinkov na širšo družbo”. RSRS do danes ni uspelo pojasniti, kako razume te učinke in kako bi jih bilo treba vrednotiti. Tako je njihov odnos do drugih, ki tega tudi ne vedo in znajo, pokroviteljski, čeprav se samo skrivajo za tujim neznanjem. V takih primerih njihovo vlogo ocenjujemo kot preveč samoosrediščeno, da ne rečemo prevzetno. Na škodljiv vpliv dejstva, da doma nihče ne izvaja strokovnega nadzora nad delovanjem Računskega sodišča, ki se tako nemalokrat v svoji pedagogični vlogi izmaže zelo poceni, je SDE že pred leti opozarjal.
Več:
Oznake: slo