SDE je civilna platforma neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj s širokim profilom za doseganje sinergijskih ucinkov vrednotenja za trajnostni napredek skupnosti.
Lahko kar pozabimo, kar smo o črpanju evropskih sredstev vedeli doslej.
Evropska strukturna politika je v programskem obdobju 2014-2020 pomembno spremenila pravila igre, po katerih se bo delil denar iz skladov. Sredstva bodo po novem lažje na voljo projektom, ki spodbujajo inteligentni razvoj. EU namreč uvaja nov instrument razvoja, ki se imenuje »celovite teritorialne naložbe«.
Enostavno povedano: denar bo na voljo za tiste, ki bodo znali prestopiti okvire lastnega delovanja in v smiseln projekt povezati poleg svoje dejavnosti tudi njene vplive na okolje in blaginjo. »Celovito« pomeni v sodelovanju različnih prednostnih namenov, virov in partnerjev.
Več denarja za inteligentnejše projekte
Nova metla seveda pomeni več dela, ki pa svoje delo opravi bolje. Potrebne bo mnogo več kreativnosti pri povezovanju naložbenih namenov, virov sredstev in partnerjev.
Hkrati pa bo z istim projektom mogoče računati na sredstva iz več različnih evropskih skladov. S sredstvi evropskega regionalnega sklada bo mogoče financirati investicije na primer v zgradbe ali tehnološko opremo. S sredstvi socialnega sklada bo zgradbi z mehkimi naložbami dodana še vsebina in programi, ki so za družbo res pomembni. Ali drugače: EU bi svoje probleme v prihodnosti rada reševala prek projektov, ki povezujejo trde (infrastruktura) in mehke (okolje, sociala, kultura, vključevanje mladih, dialog) naložbe. Denar iz njenih skladov bodo zato dobili samo tisti, ki bodo znali zasnovati tako povezane projekte.
Potreben bo miselni preskok
Posatvitev celostne naložbe zahteva miselni preskok. Povsem bo treba spremeniti pogled na razvoj. Na projekte, ki so omejeni samo na en sektor ali pa so v celoti lokalni, lahko bolj ali manj pozabimo. Tudi stroškovna učinkovitost in uspešnost glede na vložena srestva ne bosta več edina kriterija ‘v fokusu’. Na prvo mesto bo stopila sinergija, odločilno pa bo, koliko bomo v svojem projektu socialni, koliko bomo mislili na okolje, koliko regij bomo povezali in koliko ljudi s tem zaposlili. Strukturna politika EU je zasnovana tako, da bo denarja iz evropskih skladov za enostranske projekte in drobnjakarski pristop vse manj.
Smo že osvojili nov način razmišljanja?
Za pripravljavce projektov bo nova strukturna politika pomenila zaplet. Zahteva namreč nov način razmišljanja. V praksi to pomeni, da iz strukturnih skladov ne bo več zlahka dobiti sredstev za izgradnjo cest. Nova cesta bo morala biti del širšega projekta, ki se na primer ukvarja z okoljskimi vprašanji ali rešuje kak socialni problem. Možnosti za cesto bodo samo, če bomo z njo na primer pred onesnaženjem rešili pomembno naravovarstveno območje ali pa bistveno olajšali življenje invalidom. Ključno je torej reševanje širšega problema. Pripravljavci projektov bodo zato morali pri razvoju idej izstopiti iz svojih okvirov in v razmeroma kratkem času osvojiti povezovalo razvojniško gimnastiko. Smiselno bodo morali znati sestaviti ekonomski, ekološki in socialni pogled svojih projektov.
Celostni pristop od tistih, ki se potegujejo za sredstva zahteva, da vsaj mestoma prepletejo svoje sektorske, interesne in disciplinarne zamejitve, kot tudi kulturne in nazorske razlike, ki so doslej dolgo ločevale in organizirale družbo na način, ki danes preprosto ni več funkcionalen. Celostni pristop je sinergičen in tako ustvarjalen že zaradi načina, na katerega realizira svoje razvojne dosežke. Zato gre nedvomno za družbeno inovacijo, ki bo nosilcem celostnih teritorialnih naložb prinesla dvojno dividendo – že med potjo, potem pa še na cilju.
Kaj je celostna teritorialna naložba?
Neka naložba je razvojno teritorialna, če je usklajena s prostorsko strategijo območja, za katero se sprejema. To je lahko del regije, povezava več (delov) regij ali čezmejno zaokroženo območje, lahko je samo specifično urbano območje s posebnimi problemi ali neka urbano-ruralna problemska enota. Celovita je naložba takrat, ko ima hkrati pozitivne ekonomske, socialne in okoljske učinke. Teritorialno celovite naložbe je projekt, ki te tri učinke dosegaja na v naprej predpisanem teritoriju. To so tudi edini projekti, ki bodo lahko računali na denar evropskih strukturnih skladov.
Novosti razvojne politike EU 2014-2020
• Komu bo namenjen denar in za kaj ga boste lahko porabili?
• Kako za isti program dobiti več denarja, če je pristop celosten?
• Kako locirati prave partnerje za celostne projekte?
• Zakaj se nam mudi na vlak z evropskim denarjem?
Odgovori na usposabljanju: »Financiranje celovitih projektov iz strukturnih skladov EU 2014-2020. Kako z okrnjenimi sredstvi doseči več?« Ljubljana, Fakulteta za upravo, 23. april 2014.