Delovni zvezki, Let. 9, št. 1 (September 2016)

Povzetek: Ni redko, čeprav paradoksalno, da si javne politike izberejo način razmišljanja in delovanja, torej interventno logiko, ki najbolj izpostavi njihove slabosti in nezmožnosti. To se rado pripeti zlasti medsektorsko, torej horizontalno zastavljenim politikam, ki nimajo močne lastne sektorske (vertikalne) podlage kot je na primer trajnostni razvoj, v pričujočem primeru pa prostorska politika. Prispevek predlaga, da prostorska razvojna politika v prihodnje izoblikuje in privzame interventno logiko, ki bo uravnovesila njeno vertikalno in horizontalno os delovanja.

 

Oznake: