SDE je civilna platforma neodvisnih strokovnjakov in strokovnjakinj s širokim profilom za doseganje sinergijskih ucinkov vrednotenja za trajnostni napredek skupnosti.
Avtorja: Tanja Kovacic in Andrej Bašic, Tolmin, november 2009
Civilna pobuda krajank in krajanov Tolmina opozarja na visoka ekološka in nasploh razvojna tveganja, ki bi jih povzrocila izgradnja tolminske obvoznice, ce bi Soco preckala v neposredni bližini sotocja Soce in Tolminke.
Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4
TOLMINSKA OBVOZNICA
1. RAZPRAVA GLEDE TOLMINSKE OBVOZNICE, 7.10.2009
V sredo, 7. 10. 2009, je bila ob 17.00 v prostorih Krajevne skupnosti javna razprava glede tolminske obvoznice. Vodila sta jo podžupan in Radovan Lipušcek, gosta sta bila dva – od nekega gradbenega podjetja, ki je preucilo teren in zrisalo ideji za obvoznico. Poslušalcev je bilo okrog 20 do 30. Povedno je bilo, da je EU namenila denar za rekonstrukcijo cetrte razvojne osi. V ta sklop spada tudi tolminska obvoznica. Država je idejno obvoznico odobrila. Denar je, treba je le pohiteti in se odlociti za traso ceste, kajti obvoznica mora biti zgrajena do leta 2015.
Obvoznica je v obcinskih prostorskih nacrtih že 25 let. Do sedaj zanjo ni bilo velikega zanimanja, predvsem pa ne denarja. Lokalo prebivalstvo se ni pritoževalo glede prevelikega prometa v mestu, razen prebivalci Rutarjeve ulice. Na posvetu je bila ustno predstavljena študija, na podlagi katere so se sedaj odlocili, da mesto obvoznico potrebujemo. Ta študija pravi, da gre danes cez Tolmin na dan 6.000 vozil. Cez 25 let naj bi jih šlo, ce se bo število vozil povecevalo z enako hitrostjo kot v zadnjih letih, na dan 12.000 cez Tolmin. Priznali pa so tudi, da je Slovenija že danes zelo mocno motorizirana, kar pomeni, da je v zgornji tretjini motorizacije v EU. Iz tega sklepam, da se število vozil zato verjetno ne bo bistveno povecalo.
Gradbinec in krajinska arhitektka sta razložila kje naj bi cesta potekala. V tem casu sta obstajali dve varianti ceste: severna in južna obvoznica. V obeh primerih bi se podrl bar Crv, cesta bi potekala okrog 10 metrov levo od današnje ceste – ulice Pod brajdo. Med tema dvema cestama bi se zgradile hiše (bila je debata ali naj bodo te stanovanjske ali ne). Približno tam, kjer stoji zadnja hiša na Cvetju (za dijaškim domom), pa naj bi se severna varianta obvoznice usmerila proti vzhodu in šla po vkopu/tunelu proti Tolminki. Prek Tolminke bi zgradili okrog 20 metrov dolg most in cesto prikljucili na današnjo cesto, ki vodi v Most na Soci.
Po južni varianti pa naj bi cesta potekala naravnost po travnikih, ob vznožju hriba in zavila proti Tolminki na travniku pred Centroslavijo. Približno tam, kjer je danes mali most prek Tolminke, bi zgradili vecjega, okrog 20 metrov dolgega. Cesta bi se potem prikljucila na današnjo cesto za Most na Soci.
Severna varianta bi ohranila Sotocje (vendar samo v primeru brez dovoza na Cvetje!). Tunel pa bi ohranil Cvetje kot kmetijsko površino. Vendar pa bi bilo zaradi tunela na Cvetju po 20 metrov na vsako stran od podzemne ceste prepovedano graditi hiše. To obmocje bi bilo last države in obcina bi morala za vsak poseg prositi državo.
Pri varianti s tunelom je najvecji problem prikljucek na Cvetje. Prikljucek iz obvoznice na Cvetje se zdi obcinskim možem zelo pomemben. Povezoval bi namrec mesto iz južne strani in tako zmanjšal obremenitev Rutarjeve ulice (danes glavna ulica, ki vodi v mesto iz strani Most na Soci). Pomembna je tudi zato, ker prostorski nacrti na Cvetju planirajo rast stanovanjskega naselja.
Ta prikljucek pa ima tudi slabe lastnosti. Po pravilih nanj bi meril v širino vsaj 7 metrov. S svojo širino in lokacijo pa bi mocno degradiral obmocje v bližini Sotocja. Problem je tudi sama Dijaška ulica, na katero bi se ta prikljucek navezal. Ta ulica je namrec ulica osnovne in srednje šole, dijaškega doma in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Ta ulica pa bi s tem prikljuckom prav gotovo postala glavna cesta za vstop v mesto, saj bi bila mnogo bolj prijazna za voznike (trenutna cesta ima velik naklon, oster ovinek, most in na zacetku dokaj ozko ulico).
Ta prikljucek bi morala z lastnim denarjem zgraditi obcina. Potekal pa bi po današnji makadamski poti ali pa po trasi idejne južne obvoznice. Torej bi to obmocje v vsakem primeru dobilo cesto. Obcina si tudi želi, da bi ob obvoznici potekali drevored, plocnik in kolesarska steza. Problem pa nastane pri tunelu, ker bi se morale vse te tri zadeve koncati.
Ti problemi so glavni razlogi, da mnogi (vkljucno z županom) favorizirajo južno obvoznico. Problemi so rešljivi: pešci ne hodijo ob obvoznici, temvec po naravi; kolesarska steza bi lahko prav tako potekala po naravi. Nad tunelom pa bi lahko imeli igrišca, park ali parkirišce.
Res je tudi, da bi bila severna varianta mnogo dražja, ampak obcinski možje so zagotovili, da denar tu ni problem.
Južna varianta rešuje probleme severne obvoznice. Omogocila bi enostaven prikljucek na Cvetje. Bila bi veliko cenejša, pa tudi obcini nebi bilo treba trošiti nobenega dodatnega denarja za dovoz na Cvetje. Ta varianta bi tudi omogocila celotno pozidavo Cvetja.
Zelo velik problem, ki bi ga povzrocila južna obvoznica, pa je degradacija okolja. Sotocje je danes nekaj minut hoje oddaljeno od mesta. To obmocje lokalno prebivalstvo uporablja za vsakodnevne sprehode, kolesarjenje, kopanje in druge športne aktivnosti, piknike, sprehode s psi, itd. To je prostor druženja in sprostitve ter mocno vpliva na kvalitetno življenja njegovih uporabnikov.
To obmocje ima tudi velik turisticen potencial. Po obcinskih prostorskih planih naj bi tu nekoc zrasel kamp oziroma turisticno naselje. Vsi turisti so že danes navdušeni nad tem obmocjem. Danes se tu poleti odvijajo glasbeni festivali, na katere prihajajo obiskovalci iz celega sveta. Tolmin ljudje po vsem svetu poznajo kot mesto festivalov v najlepšem naravnem okolju.
Struga reke Soce je zašcitena pod Naturo 2000. Tu živi veliko rastlinskih in živalskih vrst.
Južna obvoznica, v primeru severne obvoznice pa dovoz na Cvetje, bi potekali v neposredni bližini sotocja reke Soce in Tolminke. Cesta in hrup vozil bi degradirala okolje, odgnala živali, vplivala na slabšo kvaliteto zraka, ukinila koncerte, onemogocila razvoj turizma in poslabšala kvaliteto življenja lokalnega prebivalstva.
Naj povzamem, da imata obe varianti tako pozitivne kot negativne lastnosti:
SEVERNA VARIANTA:
+ Tunel bi ohranil obmocje v bližini sotocja nedotaknjeno.
+ Ohranilo bi se vec kmetijskih površin.
– Zaradi tunela bi bila ta varianta mnogo dražja.
– Problem prikljucka na Cvetje: placati bi ga mogla obcina, obmocje bi spremenil prikljucek.
– Na dokaj velikem delu obmocja na Cvetju bi bilo prepovedano graditi hiše.
JUŽNA VARIANTA:
+ Lažje izvedljiva varianta.
+ Cenejša varianta.
+ Enostavna izvedba prikljucka na Cvetje.
+ S hišami bi lahko pozidali celotno Cvetje.
– Obvoznica bi potekala v bližini sotocja.
– Cesta bi unicila vec kmetijskih površin.
Po predstavitvi variantnih obvoznic je sledila razprava. Podžupan je povedal, da jih zanima mnenje Tolmincev. Sami so najprej favorizirali severno varianto. Državi so že sporocili svojo odlocitev in ta jo je odobrila. Potem pa je predstavnik gradbenega podjetja samoiniciativno izrisal južno varianto, ki po njegovem rešuje probleme severne obvoznice. Obcinskim možem je ta varianta všec, zato so sedaj neodloceni.
Na razpravi se je slišalo razlicna mnenja:
– Veliko so poudarjali, da Tolmin ne potrebuje obvoznice.
– Veliko ljudi se je pritoževalo, da niso bili dovolj obvešceni glede te razprave.
– Mnogi so se sklicevali na pomen kmetijske zemlje in so bili zato proti obvoznici (ali pa so predlagali ceste, ki bi še bolj škodovale okolju)
– Predstavniki iz Rutarjeve ulice so bili vsi za obvoznico. Njen potek jim niti ni bil pomemben.
– Nekaj je bilo arhitektov, gradbenikov in podobno. Ti so se predvsem ukvarjali s strokovnimi finesami obeh obvoznic.
– Bilo je nekaj ljudi iz ulice Pod brajdo, katero bi prizadeli obe varianti obvoznice. Nihce si ni upal nic reci, razen svetnik Podgornik. On predlaga potek ceste, ki nebi potekal mimo te ulice, temvec ob reki Soci (to ni mogoce zaradi varovanja narave)
– Samo dve mlajši ženski sva poudarili, da Tolmincem sotocje zelo veliko pomeni in da ga je treba ohraniti.
– Razprave se je udeležilo veliko starejših ljudi. Jaz sem bila edina študentka.
Ce seštejem vse pripombe obcanov, smo bili neodloceni glede tega, ali naj se sploh gradi obvoznica, in tudi glede tega, katera obvoznica naj se gradi. Zadeva je trajala 3 ure.
2. ZBIRANJE PODPISOV ZA ŽUPANA
Po razpravi glede obvoznice sem bila šokirana. Verjela sem, da bo veliko ljudi proti obvoznici. Še bolj pa sem bila prepricana, da bo vecina za severno. Pri vseh pogovorih na to temo sem do takrat vedno poslušala o pomenu sotocja in potrebi, da ga ohranimo takega, kot je. Zato sem bila na razpravi mocno šokirana, da je bilo tako veliko ljudi za južno obvoznico.
Ekologija je zame zelo pomembna vrednota. Naravo je treba varovati, ne pa unicevati v imenu gospodarskega napredka. Sploh pa ne na podlagi neresnih študij. (Govori se tudi, da imajo dolocene osebe velik interes, da se obvoznica zgradi. Cesta bo namrec potekala prek njihove zemlje, v zameno zanjo pa bodo dobile veliko denarja) Vecina ljudi, predvsem pa starejši, se danes premalo zavedajo pomena narave.
Jaz in vecina mojih prijateljev ter znancev smo za zavarovanje sotocja. Obcinski možje so rekli, da jih zanima mnenje Tolmincev. Zato sem spisala pismo županu, v katerem sem ga pozvala k zavarovanju sotocje. Napisala sem, da sem proti izgradnji obvoznice. V primeru, da pa jo bomo vseeno dobili, sem podprla izgradnjo severne obvoznice. Podobno pismo je županu spisal tudi Andrej Bašic. Pismo sem prilagodila tako, da ga je lahko podpisal vsak, in zacela zbirati podpise. (Pismo najdeš na koncu besedila.)
Tanja Kovacic in Andrej Bašic sva med 8. in 12. oktobrom 2009 zbirala podpise Tolmincev. Polovico podpisov sva zbrala v sobotnem popoldnevu. Skupaj sva zbrala 273 lastnorocno podpisanih izjav polnoletnih Tolmincev. Vsi podpisani smo izjavili:
»Menim, da je sprejemljiva le severna obvoznica z vkopom pod Cvetjem. Južna obvoznica bi namrec okrnila ali celo unicila sotocje Soce in Tolminke. To naravno obmocje mi zelo veliko pomeni! Uporabljam ga za vsakodnevne sprehode, kolesarjenje, sprošcanje, druženje z družino in prijatelji ter za opazovanje narave. Sotocje z zelenim okolišem pomembno vpliva na kvaliteto mojega življenja!«
Ce bi imela vec casa, bi gotovo zbrala še veliko vec podpisov enako mislecih. Ker pa je bilo na prej omenjeni javni razpravi o tolminski obvoznici receno, da se bo v torek, 13. 10. 2009, odlocalo katero obvoznico smo Tolminci izbrali, sva morala z zbiranjem podpisov zakljuciti. Podpisali so jo predstavniki vseh starostnih obdobij. Velika vecina vprašanih je izjavo podpisalo. Vecina tistih, ki je niso podpisali, pa je bila popolnoma proti obvoznici. Najbolj jasno in glasno so obvoznici nasprotovali mladi. Le nekateri starejši obcani so videli problem v visoki ceni severne obvoznice.
S to laicno raziskavo sva obcinskim možem želela pokazati, da je želja Tolmincev po ohranitvi sotocja zelo velika. Njegovo unicenje bi zato bilo velika napaka. Vsi podpisani upamo, da bo pri odlocitvi, s katero obvoznico bomo morali Tolminci živeti, upoštevano tudi naše mnenje.
V ponedeljek, 12. 10. 2009, sem se narocila na sestanek k županu. Izrocila sem mu vseh 273 originalnih podpisanih izjav (kopije hranim doma). Razložila sem mu razlog za zbiranje podpisov in želje vseh podpisnikov. (Za sklepno pismo županu glej konec besedila)
Župan me je sprejel skupaj z Miranom Droletom, vodjo Oddelka za okolje in prostor. Sprejela sta podpise in mi predstavila tretjo opcijo, ki so se je domislili na Oddelku za okolje in prostor. Ta varianta naj bi potekala po ježi/strmini, ki locuje zgornjo teraso (Cvetje) in spodnjo teraso (pri Centroslaviji). Rešila naj bi probleme, ki bi jih za seboj potegnil tunel, ohranila bi kmetijsko zemljišce, rešila bi problem prikljucka na Cvetje.
Po mojem mnenju je ta tretja varianta še najbolj sprejemljiva (v primeru, da bi pri izgradnji severne obvoznice zgradili tudi prikljucek na Cvetje po spodnji terasi). Po besedah župana in gospoda Droleta naj bi cesto zakrivalo grmovje, vzhodni del ceste pa naj bi bil celo nekoliko vkopan v zemljo (neke vrste tunela/vkopa/galerije). Ceste ne more zakrivati drevored, ker v bližini poteka elektrovod.
Vendar pa te variante strokovnjaki še niso poskusili izrisati, zato se še ne ve, ali je sploh mogoca. Njen problem je prehod cez reko Tolminko, ki naj bi potekal tocno nad cistilno napravo. Ne ve se še, kako bi se izvedel prikljucek na Cvetje, saj gre za strmo obmocje, kjer pozimi rado zmrzuje. Iz ekološkega vidika pa je tudi ta varianta nesprejemljiva, saj je še vedno preblizu Sotocja. Problem pa je tudi v tem, da bi za traso ceste morali odstraniti kar velik del JV dela Cvetja.
3. SEJA ODBORA ZA OKOLJE IN PROSTOR, 13. 10. 2009
V torek, 13.10. 2009, je bila v prostorih Obcine Tolmin seji Odbora za okolje in prostor. Seja je trajala 3 ure in pol. Udeležilo se jo je okrog 13 ljudi, med drugim novinarka in nekaj svetnikov (nekateri so bili verjetno del odbora, ne pa vsi). Ponovno sta bili predstavljeni obe varianti obvoznici ter razlogi za in proti.
Naša ‘peticija’ ni ostala neopažena. Veckrat so jo omenili in me nekajkrat tudi povprašali za mnenje oziroma mi dali besedo. Razložila sem zakaj smo zbirali podpise in kaj se nam zdi najbolj pomembno – ohranitev sotocja. Vsi udeleženci so dobili na mizo neke papirje, med drugim tudi fotokopijo tistega lista, ki sva ga podpisala skupaj z Bašicem (kjer razlagava zakaj sva se odlocila za peticijo, koliko podpisov smo zbrali, itd).
Na koncu debate je bilo ocitno, da se še vedno ne morejo odlociti katero obvoznico bi radi imeli. Mnenje prisotnih se je nekoliko bolj nagibalo proti tunelu. Izrazili so željo, da bi dobili nekakšno 3D predstavitev, da bi si cesto lažje predstavljali v resnicnem okolju. Tako bi se lažje odlocili. Problem pa je v tem, da se državi mudi. Pa tudi dokler se ne odlocimo za eno od tras in se narišejo tocni nacrti, se niti ne ve kje tocno bo cesta potekala.
Na koncu je gospod Drole predstavil še tretjo varianto, ki bi potekala po ježi Cvetja, in ki sta mi jo z županom predstavila že v ponedeljek. Sprejeli so sklep, da naj projektant nariše in izracuna, ce je ta nova varianta možna. Predstavi jo bodo na naslednji seji Obcinskega sveta. Takrat naj bi se tudi dokoncno odlocili katero obvoznico bomo Tolminci dobili. Ta seja bo 3. NOVEMBRA 2009.
Svetnik Podgornik mi je na tej seji Odbora za okolje in prostor rekel, da bo Tolmin zagotovo imel referendum glede obvoznice. Ko bo zbrana trasa za obvoznico, jo bodo projektanti izrisali. In ko bodo zbrani vsi papirji in drugo pomembno gradivo, bomo Tolminci na referendumu odlocali o tem, ali sploh hocemo obvoznico.
4. NAMEN LOKALNE SAMOINICIATIVE IN ISKANJE PODPORE
– Najin namen je prepreciti izgradnjo tolminske obvoznice.
– Meniva, da bi imela ta obvoznica zelo veliko negativnih ucinkov in zelo malo pozitivnih ucinkov.
– Prepricana sva, da bo obvoznica zelo negativno vplivala na življenje prebivalcev mesta Tolmin, na samo naravo, ter na prihodnost turizma v kraju.
– Verjameva, da je narava pomembna vrednota, zato jo moramo ohraniti.
– V primeru, da bo Tolmin kljub vsemu dobil obvoznico, bi rada dosegla, da se zgradi tista obvoznica, ki bo cim manj škodovala okolju, predvsem pa sotocju Soce in Tolminke.
Veliko ljudi me je opozorilo, da bomo mogoce kaj dosegli le s politicno podporo. Ker se ne spoznam na te zadeve, sem pisala mail trem nevladnim organizacijam: Focus, Umanotera, Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Odzvali so se iz Umanotere in mi predlagali naj povprašam za pravni nasvet pri PIC. Odzvali so se tudi iz ZEG in do sedaj pokazali najvec interesa – predlagali so srecanje.
Pripravila: Tanja Kovacic in Andrej Bašic , Tolmin
Dopis županu:
Uroš Brežan, župan
Obcina Tolmin
Padlih borcev 2
5220 Tolmin
Spoštovani tolminski župan Uroš Brežan!
Kot prebivalca mesta Tolmin tudi mene skrbi razvoj mesta in prihodnost njegovih prebivalcev. V sredo, 7. 10. 2009, je bila v prostorih Krajevne skupnosti Tolmin javna razprava o možnih izvedbah tolminske obvoznice. Ker se te razprave nisem udeležil, vam moje mnenje sporocam po pošti.
Menim, da je sprejemljiva le severna obvoznica z vkopom pod Cvetjem. Južna obvoznica bi namrec okrnila ali celo unicila sotocje Soce in Tolminke. To naravno obmocje mi zelo veliko pomeni! Uporabljam ga za vsakodnevne sprehode, kolesarjenje, sprošcanje, druženje z družino in prijatelji ter za opazovanje narave. Sotocje z zelenim okolišem pomembno vpliva na kvaliteto mojega življenja!
V upanju, da boste moje mnenje upoštevali, vsa lepo pozdravljam.
Tanja Kovacic in Andrej Bašic
Žagarjeva 7 Zatolmin 65d
5220 Tolmin 5220 Tolmin
————————————————————————————-
Dopis županu:
Tolmin, 12.10.2009
Uroš Brežan, župan
Obcina Tolmin
Padlih borcev 2
5220 Tolmin
Spoštovani gospod župan Uroš Brežan!
Kot prebivalca mesta Tolmin tudi naju skrbi razvoj mesta in prihodnost njegovih prebivalcev. V sredo, 7. 10. 2009, je bila v prostorih Krajevne skupnosti Tolmin javna razprava o možnih izvedbah tolminske obvoznice. Ker se razprave mnogi Tolminci niso udeležili in tako niso mogli izraziti svojega mnenja, sva se samoiniciativno odlocila, da zbereva ta menja. Izrocava vam 273 lastnorocno podpisanih izjav polnoletnih Tolmincev, ki sva jih zbrala med 8. in 12. oktobrom 2009. Vsi podpisani izjavljamo:
»Menim, da je sprejemljiva le severna obvoznica z vkopom pod Cvetjem. Južna obvoznica bi namrec okrnila ali celo unicila sotocje Soce in Tolminke. To naravno obmocje mi zelo veliko pomeni! Uporabljam ga za vsakodnevne sprehode, kolesarjenje, sprošcanje, druženje z družino in prijatelji ter za opazovanje narave. Sotocje z zelenim okolišem pomembno vpliva na kvaliteto mojega življenja!«
Ce bi imela vec casa, bi gotovo zbrala še veliko vec podpisov enako mislecih. Ker pa je bilo na prej omenjeni javni razpravi o tolminski obvoznici receno, da se bo v torek, 13. 10. 2009, odlocalo katero obvoznico smo Tolminci izbrali, sva morala vecino podpisov zbrati v sobotnem popoldnevu. Podpisali so jo predstavniki vseh starostnih obdobij. Velika vecina vprašanih je izjavo podpisalo. Vecina tistih, ki je niso podpisali, pa je bila popolnoma proti obvoznici.
S to laicno raziskavo vam želiva pokazati, da je želja Tolmincev po ohranitvi sotocja zelo velika. Njegovo unicenje bi zato bilo velika napaka. Vsi podpisani upamo, da bo pri odlocitvi, s katero obvoznico bomo morali Tolminci živeti, upoštevano tudi naše mnenje!
V upanju, da boste naša mnenja upoštevali, vas lepo pozdravljava.
Tanja Kovacic in Andrej Bašic
————————————————————————————-
Dopis Županu
Tanja Kovacic
Žagarjeva 7
5220 Tolmin
Tolmin, 8.10.2009
Uroš Brežan, župan
Obcina Tolmin
Padlih borcev 2
5220 Tolmin
Spoštovani tolminski župan Uroš Brežan!
Kot prebivalko mesta Tolmin tudi mene skrbi razvoj mesta in prihodnost njegovih prebivalcev. V sredo, 7. 10. 2009, je bila v prostorih Krajevne skupnosti Tolmin javna razprava o možnih izvedbah tolminske obvoznice. Razprave sem se udeležila in tudi javno povedala svoje mnenje. Ker pa menim, da je tematika zelo pomembna, vam moje mnenje sporocam še po pošti.
1. Menim, da Tolmin trenutno še ne potrebuje obvoznice.
2. Menim, da je sprejemljiva le severna obvoznica z vkopom pod Cvetjem. Južna obvoznica bi namrec okrnila ali celo unicila sotocje Soce in Tolminke. To naravno obmocje mi zelo veliko pomeni! Uporabljam ga za vsakodnevne sprehode, kolesarjenje, sprošcanje, druženje z družino in prijatelji ter za opazovanje narave. Sotocje z zelenim okolišem pomembno vpliva na kvaliteto mojega življenja!
3. Soca je ena izmed petih najbolj ohranjenih rek v Alpah. Dolino Soce zaznamuje izredna pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Tudi obmocje Natura 2000 obsega reko Soco! Prav zato bi morali reko Soco in tolminsko Sotocje še bolj zavarovati, ne pa uniciti. Sotocje za nas opravlja pomembne in nenadomestljive ekološke in družbene funkcije. Zato priporocam ponovno branje Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/2004 z dne 30.08.2004).
V upanju, da boste moje mnenje upoštevali, vsa lepo pozdravljam.
Tanja Kovacic
————————————————————————————-
Dopis Županu:
Andrej Bašic
Zatolmin 65d
5220 Tolmin
Tolmin, 10.10.2009
Uroš Brežan, župan
Obcina Tolmin
Padlih borcev 2
5220 Tolmin
Spoštovani tolminski župan Uroš Brežan!
Kot prebivalko mesta Tolmin tudi mene skrbi razvoj mesta in prihodnost njegovih prebivalcev. V sredo, 7. 10. 2009, je bila v prostorih Krajevne skupnosti Tolmin javna razprava o možnih izvedbah tolminske obvoznice. Razprave sem se udeležila in tudi javno povedala svoje mnenje. Ker pa menim, da je tematika zelo pomembna, vam moje mnenje sporocam še po pošti.
1. Menim, da Tolmin trenutno še ne potrebuje obvoznice, zato sem proti gradnji le-te.
2. V primeru, da se boste vseeno odlocili zgraditi tolminsko obvoznico, pa menim, da je sprejemljiva le severna obvoznica z vkopom pod Cvetjem. Južna obvoznica bi namrec okrnila ali celo unicila sotocje Soce in Tolminke. To naravno obmocje mi zelo veliko pomeni! Uporabljam ga za vsakodnevne sprehode, kolesarjenje, sprošcanje, druženje z družino in prijatelji ter za opazovanje narave. Sotocje z zelenim okolišem pomembno vpliva na kvaliteto mojega življenja!
Glede na razvoj turizma in gostinstva v Tolminu v zadnjih letih se sprašujem, zakaj Tolmin sploh potrebuje obvoznico? Da bi odvrnili še tiste obiskovalce, ki jih imamo? Da kamioni nebi vec vozili skozi Tolmin? Ce se malo okoristim sarkazma, sem jih v mojem obstoju videl le deset.
Z izgradnjo obvoznice se bosta zmanjšala pretok avtomobilov skozi mesto in tudi število obiskovalcev. S tem bo na izgubi vsakdo, ki tu živi ali pa se s turizmom ukvarja le za hobi. Tudi obcina. Mar obcina želi okrniti turisticno aktivnost v Tolminu?
Vsako poletje, ko se v Tolminu odvijajo razni festivali, doživimo najvecjo koncentracijo ljudi. Ce bi obvoznico speljali ob Sotocju, tega nebi bilo vec. Na racun festivalov vsi prebivalci mesta lahko zaslužijo in prav ti festivali dajejo mestu najvecjo prepoznavnost v svetu. Sploh pa bi morali Sotocje zavarovati pred urbanimi spremembami, saj je eden od živih spomenikov mesta. Mar ne vodi okrog Sotocja in ob Soci tudi pot, po kateri se dnevno sprehaja veliko število domacinov in zacasnih obiskovalcev. Veste, da je pred nekaj tedni na Sotocju nov dom našlo leglo majhnih muck. Pa tisoce drugih živalskih vrst.
Mar ni Sotocje kraj, kamor se vsako leto vraca ogromno ljudi, ki so ta kraj nekoc že obiskali. Sotocje ponuja veliko možnosti za nadaljnji turisticni razvoj in obvoznica v bližini bi pomenila veliko napako.
Verjamem, da se veliko ljudi, tako domacinov kot ostalih zemljanov, strinja z mano. V kolikor bi prišlo do gradnje obvoznice, bi najverjetneje prišlo tudi do kakšnih demonstracij, saj je ta novica popolnoma šokirala širšo javnost.
V upanju, da boste moje mnenje upoštevali, vas lepo pozdravljam.
Andrej Bašic
——————————————-
Medijska konferenca, Tolmin, 25. 11. 2009
CIVILNA INICIATIVA PROTI OBVOZNICI – ZA OHRANITEV SOTOCJA
Civilna iniciativa Proti obvoznici – za ohranitev Sotocja je nastala kot odgovor na sklep o gradnji tolminske obvoznice, ki ga je 3. 11. 2009 sprejel Obcinski svet Obcine Tolmin. Trasa obvoznice naj bi potekala po vzhodni polovici kmetijskih površin Pod brajdo, na južni strani bi se cesta dvignila na ježo Cvetja, most preko reke Tolminke pa bi cesto povezal z vzhodno stranjo struge in jo prikljucil na obstojeco cesto Tolmin – Most na Soci.
Civilno iniciativo Proti obvoznici – za ohranitev Sotocja zastopata Andrej Bašic (Zatolmin 65d, 5220 Tolmin) in Tanja Kovacic (Žagarjeva 7, 5220 Tolmin).
Lokalna civilna samoiniciativa Proti obvoznici – za ohranitev Sotocja odlocno zavraca to varianto, ki grobo posega v naravno obmocje, in zahteva preklic sklepa Obcinskega sveta Obcine Tolmin.
Lokalna civilna samoiniciativa Proti obvoznici – za ohranitev Sotocja je sestavila peticijo Proti tolminki obvoznici – za ohranitev Sotocja. V njej podpisniki peticije pozivamo:
– Ministrstvo za okolje in prostor, Kabinet ministra Karla Erjavca, Dunajska 48, Ljubljana
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska 48, Ljubljana
– Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana
– Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19 a, Ljubljana
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kabinet ministra, Dunajska 56, Ljubljana
– Državni zbor RS – Odbor za okolje in prostor, Šubiceva 4, Ljubljana
– Državni zbor RS – Komisija za peticije, Šubiceva 4, Ljubljana
– Državni zbor RS – GLOBE Slovenija, Šubiceva 4, Ljubljana
– Svet za varstvo okolja RS, Slovenska 56, Ljubljana
– Obcina Tolmin, Ulica Padlih borcev 2, Tolmin
– Krajevna skupnost Tolmin, Mestni trg 6, Tolmin
da se zavzamejo za zaustavitev gradnje tolminske obvoznice v bližini sotocja Soce in Tolminke ter da Sotocje z okolico ohranijo kot naravno vrednoto.
Med 6. 11. 2009 in 28.11.1009 smo zbrali 1400 podpisov peticije.
Podporniki CI Proti tolminski obvoznici – za ohranitev Sotocja so:
– ZVEZA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE – ZEG
– EKO KROG – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
– SAJETA
– CEDAN SVIET, Benecija
– INDIJANEZ, Maribor
– METALCAMP, RTN & MOM d.o.o.
Predstavniki CI menimo, da:
1. Gradnja tolminske obvoznice je nesmiselna zaradi majhnega števila vozil.
Po študiji prometa, ki jo je 3. 11. 2009, na seji Obcinskega sveta, ustno navajal Radovan Nikic (ACER), gre skoz Tolmin na dan povprecno 6.000-7.000 vozil. Od tega naj bi bilo tranzitnega prometa okrog 2.000 vozil na dan. To pomeni, da gre skozi mesto relativno malo vozil.
Študije prometa, na podlagi katere je izpeljan celoten projekt tolminske obvoznice, civilna iniciativa nikakor ne more dobiti v roke. Iz Obcine Tolmin so nas preusmerili na ACER, od tam na Direkcijo za ceste, od tam spet na Uroša Brežana, župana Obcine Tolmin, on pa nas je spet poslal na Direkcijo za ceste. Sprašujemo se, zakaj nam onemogocajo vpogled v to študijo?!
Izgradnja tolminske obvoznice nasprotuje nacelom trajnostnega razvoja in prehoda k nizkoogljicni družbi. Evropska unija, in s tem tudi Slovenija, se je namrec obvezala, da bo zmanjšala kolicino emisij toplogrednih plinov. Vlaganje denarja v novo obvoznico, ki hkrati unicuje cudovito naravo, je popolnoma v nasprotju s tem dogovorom.
Obstaja velika verjetnost, da gradnja modificirane južne obvoznice blizu Sotocja, kršil Alpsko konvencijo in njene protokole iz leta 2002, meddržavno pogodbo, ki jo je Slovenija v celoti ratificirala. To pomeni, da so njene dolocbe za Slovenijo pravno zavezujoce na ozemlju, ki ga ta konvencija pokriva. Med drugim spada vanjo v celoti tudi Tolminska obcina. Pomeni tudi, da so tako nacionalni kot obcinski predpisi zakonsko podrejenidolocbam v protokolih te konvencije.
2. Zaradi nepravilnega in nezadostnega nacina obvešcanja so se odlocitve o tolminski obvoznici sprejemale brez vednosti in sodelovanja lokalnega prebivalstva.
Evropska komisija je 9. junija 2008 sprejela Evropsko strategijo trajnostnega razvoja, ki med drugim zajema tudi nacelo sodelovanja javnosti pri odlocanju.
Aarhuška konvencija, katere podpisnica je tudi Slovenija, državo zavezuje javnosti omogociti:
– vpogled v vladne dokumente, ki prinašajo okoljske informacije, – sodelovanje pri sprejemanju odlocitev na okoljskem podrocju, te postopke je naredila jasne in pregledne, – vložitev pravnega sredstva (pritožbe, tožbe, itn.) proti oblastem ali zasebnim organizacijam, ko te ne izpolnjujejo svojih zakonskih obveznosti.
Koristi, ki jih prinaša konvencija javnosti, pa so: – pravica do obvešcenosti, – pravica do sodelovanja v postopkih in sprejemanja odlocitev, – pravica do pravnega varstva.
Tolminski župan Uroš Brežan trdi, da se je glede obvoznice posvetoval z organizatorji festivalov, ki so mu zagotovili, da jih obvoznica ne bo motila. Vendar se je o tem pogovarjal le z enim – organizatorjem MetalCampa. Ni pa o tem povprašal organizatorjev Sajete in Soca Reggae Riversplasha, niti drugih organizatorjev koncertov, kot sta Klub tolminskih študentov (KTŠ), Zveza tolminskih mladinskih društev (ZTMD) in drugih.
3. Obvoznica pomeni konec festivalov in mocno okrnitev turizma.
Gradnja tolminske obvoznice bo trajala 2-5 let. V tem casu koncerti ne bodo mogoci. V tem obdobju bomo morali festivali potekati novi lokaciji in vprašanje je, ce se bodo kdaj vrnili.
Tolminski župan Uroš Brežan trdi, da obvoznica ne bo motila festivalov, saj jo bodo lahko za cas festivalov zaprli. Obvoznica bo državna cesta, zato nimamo zagotovil, da bo njeno zaprtje zares mogoce.
Festivali v Tolminu so nekaj posebnega prav zaradi dejstva, da se dogajajo v cudoviti naravi. S tem, ko bo obmocje Sotocja unicila obvoznica, bo Tolmin izgubil to pomembno vrednost oziroma prednost pred drugimi obmocji.
4. Nejasnosti glede Dijaške ulice.
Predstavniki Obcine Tolmin se še niso izjasnili glede priklopa obvoznice na Dijaško ulico. Po eni strani so modificirano južno varianto izbrali tudi zaradi dejstva, da obcini ne bo treba iz lastnih sredstev graditi prikljucka na Dijaško ulico. Prikljucek torej bo.
Vendar je priklop obvoznice na Dijaško ulico zelo problematicen. Ob Dijaški ulici se nahajajo osnovna in srednja šola ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Po pripovedovanju prebivalcev Dijaške ulice se vsak delovnik zjutraj po ulici vije dolga kolona vozil, saj starši vozijo otroke v šolo.
Zaradi lažje dostopnosti v mesto Tolmin prek obvoznice in po Dijaški ulici bi to lahko vodilo v povecanje prometa po tej ulici. S tem pa bi bila ogrožena življenja šolarjev in drugih pešcev.
Problem je tudi ozkost same Dijaške ulice, zaradi cesar mora promet že danes potekati skrajno previdno. Med M barom in Foto Cervom pa promet že danes poteka enosmerno.
V primeru izgradnje obvoznice bi problemi življenja ob glavni cesti, s katerimi se danes srecujejo prebivalcev Rutarjeve ulice, postali tudi problemi prebivalcev Dijaške ulice.
Zaradi lege južnega dela Cvetja, je to obmocje polovico leta slabo osonceno. V primeru izgradnje obvoznice bi tu lahko prihajalo do poledic, zdrsov, naletov ali celo hudih prometnih nesrec. To pa je lahko za udeležence v prometu smrtno nevarno.
Civilna iniciativa zahteva jasne odgovore o prikljucku obvoznice na Dijaško ulico. Ali prikljucek bo? Kdaj bo? Kako bo izveden? Kako tocno pomeni ‘neatraktivnost ceste’, na katero se sklicuje obcina?
5. Obvoznica bo unicila kmetijska zemljišca 1. kategorije Pod Brajdo.
Zemljišca Pod Brajdo, ki bi jih obvoznica unicila, so kmetijska zemljišca 1. kvalitete. Gre za negativni trend urbanizacije kmetijskih zemljišc, saj gre za nepovratno unicenje naravnega vira vsaj za dobo cloveške civilizacije. Slovenija je država s skromnimi naravnimi viri, zato je obseg urbanizacije tal v zadnjem desetletju zaskrbljujoc, še posebej, ker v vecji meri urbaniziramo kakovostnejša kmetijska zemljišca. Glede na cas nastanka podatkov in povprecnega trajanja obdobja lahko grobo ocenimo izgube zemljišc na približno 11 ha dnevno. (KOS: Sprememba rabe zemljišc in kmetijstvo)
Z unicevanjem kvalitetne kmetijske zemlje si Tolminska in Slovenija zmanjšujeta možnost samozadostnosti pri preskrbi s hrano. Ravno lastna pridelava hrane pa postaja nadvse pomembna v svetu, ki mu grozijo podnebne spremembe, vedno pogostejše naravne ujme in ekološke katastrofe.
V petek, 11.12.2009 ob 18.00 bomo v knjižnici Cirila Kosmaca v Tolminu sklicali javno tribuno na temo tolminske obvoznice. Nanjo bomo povabili strokovnjake razlicnih podrocij, predstavnike Obcine Tolmin, Krajevne skupnosti in ministrstev, lastnike zemljišc Pod Brajdo, prebivalce ulice Pod Brajdo in Dijaške ulice ter vse Tolmince.